Bezeg (Sambucus nigra) je ena najbolj poznanih domačih rastlin, ki nas spomladi razveseli z dišečimi cvetovi, jeseni pa s temnimi jagodami.
Opis
Bezeg spada v družino kovačnikovk (Caprifoliaceae). Je grm, ki zraste do 7 m visoko, ali drevo z razprostrtimi vejami in razbrazdanim sivim lubjem. Rumenobeli cvetovi z močnim vonjem so razvrščeni v velikih kobulih. Sadeži so črnovijoličasti s krvavo rdečim sokom.
Foto: Herbessa
Foto: Herbessa
Bezeg - rastišče in zgodovina
Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njegovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen, intenziven vonj. Če boste v cvetove ugriznili, boste opazili, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni.
Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste težje našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo tudi na vrtu.
Ker ima ta rastlina bogato ljudsko uporabo, so jo v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. V zeliščarskem izročilu jo povezujemo s hladnejšim delom leta, potenjem, prehladi in podporo telesu.
Z bezgom so povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje. Ljudje so menili, da bezeg pri hiši odganja škodljivce, tatove, čarovnice in slabe energije.
Na Danskem na primer nekateri verjamejo, da pohištvo iz bezgovega lesa prinaša nesrečo. Romi tradicionalno ne dovoljujejo uporabe bezgovega lesa za kurjavo. Ponekod so verjeli, da bezeg v bližini hiše ali nad okni in vrati hišo varuje.
V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi jih varovala pred revmatizmom. Še danes pa se bezeg ponekod uporablja na porokah kot amulet sreče za mladoporočenca. Ali v te vraže verjamemo ali ne, pa je seveda stvar vsakega posameznika.
Foto: Bigstock (Herbessa - pridobljena licenca)
Bezeg - prva poročila o uporabi
Bezeg sodi med najstarejše in najbolj priljubljene zeliščne rastline. Pomembno vlogo ima tudi v mitologiji: Germanom je predstavljal domovanje hišne boginje zaščitnice, gospe Holle. Sekanje bezgovih dreves je veljalo za hudo skrunitev.
Najdbe bezgovih semen v prazgodovinskih naseljih potrjujejo zgodnjo uporabo tega drevesa. V antiki so ga uporabljali kot črno barvilo za lase, zapisi iz te dobe pa omenjajo bezeg tudi kot cenjeno rastlino v ljudski uporabi.
Uporabni deli in sestavine bezga
Notranje se bezeg tradicionalno uporablja kot čaj za potenje in v času prehladov, redkeje pa tudi za spodbujanje tvorbe mleka. Uporablja se tudi za grgranje pri občutku razdraženih dihal.
Cvetovi bezga so v zeliščarskem izročilu cenjeni pri pomladnih in zimskih pripravkih. Ljudje jih povezujejo s prehladi, kašljem, občutkom zamašenosti, potenjem in splošno podporo odpornosti.
V času cvetnega prahu se bezeg tradicionalno omenja tudi pri sezonski občutljivosti. Listi bezga se v ljudski uporabi omenjajo pri obkladkih in kot rastlina, ki odganja insekte.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je bezeg uvrščen v kategorijo H.
Uporaba bezgovih cvetov se tradicionalno priporoča pri prehladih. V raziskavah na živalih so preučevali tudi vpliv na bronhialno izločanje.
Kontraindikacije
Kontraindikacije niso znane. Pri uporabi je vseeno priporočljiva zmernost. Surove bezgove jagode niso primerne za uživanje in jih je treba pred uporabo ustrezno toplotno obdelati.
Pri Herbessi v ponudbi
Pri nas najdete v ponudbi sirup bezeg.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
