Blog - vse o zeliščih, zeliščnih izdelkih, aktualnih temah...

O rastliniRožni koren (Rhodiola rosea) je cvetoča trajnica iz družine tolstičevk, ki raste v hladnih območjih sveta, predvsem na obmorskih pečinah in v gorah do nadmorske višine 2280 m. Iz ene same korenine zraste več poganjkov, ki lahko zrastejo od 5 cm do 35 cm, . . .

Zakaj razstrupljati svoje telo? Predvsem zaradi hitrega načina življenja, nepravilne prehrane, raznih škodljivih navad, stresa, pomanjkanja gibanja in ker enostavno živimo v časih, ko skoraj ni več stvari, ki bi bila »čista«. Tako razne toksine danes nezavedno zaužijemo skoraj na vsakem koraku.Z rednim razstrupljanjem našemu, . . .

Dišeča balzaminka (Tanacetum balsamita) spada med manj poznana zelišča, čeprav ima bogato zgodovinsko vrednost. Dišeča balzaminka, marsikje znana kot dišeči vratič, balzamita, ženska meta, marijine pleničke, itd., je rastlina, ki zraste celo do metra in pol v višino, z velikimi podolgovatimi listi, kateri po vonju, . . .

Vodna kreša (lat. Nasturtium officinale) je trajnica, ki raste v vodi ali mokrih tleh. Rastlina razvije dolge poganjke, s katerimi se širi po vodni površini. Ko zacveti ima drobne bele cvetove, ki so v grozdastih socvetjih. Uspeva v vodi ali posodah napolnjenih z vodo. Uspeva, . . .

V teh norih časih, ko se srečujemo z raznimi respiratornimi obolenji, koronavirusi, gripo in še zaradi kurilne sezone onesnaženim zrakom, je zelo pomembno, da okrepimo svoja dihala. Dihala so ključni organ, ki našemu telesu dovajajo kisik in žal tudi vstopna točka za vse škodljive organizme,, . . .

Ali si že slišal/a za eritrtol? Če je tvoj odgovor NE, potem je čas da te z njim seznanim . Eritritol je sladkorni alkohol, katerega je bil odobren za uporabo kot aditiv v živilih v večini držav. Njegov izumitelj je škotski kemik John Stenhouse, kateri, . . .

Ameriški slamnik sodi med košarice (družina Asteraceae) in je trajna zel, katera lahko zraste v višino 60-180 cm. Listi so celorobi, lahko so nasprotni ali premenjalni in merijo do 7-20 cm. Korenika ima številne stranske korenine. Okrasni cvetovi zbujajo pozornost s svojimi rdečo-vijoličnimi venčnimi listi. Pojavljajo, . . .

Ko zaslišite ime navadna robinija vam le-to najverjetneje ne pove ničesar, razen, da gre več kot očitno za neko rastlino. Kaj pa če omenimo ime akacija? Beseda akacija izhaja iz grške besede ἀκίς: akís, kar pomeni trn. Ime rodu je v 1. stoletju prvi uporabil, . . .

Ste vedeli, da Angleži  kozji bradi pravijo tudi Jack go to bad at noon (Jack gre spat opoldne). Zakaj? Ker se cvetovi odprejo ob jutranjem soncu in zaprejo sredi dneva. Foto: Herbessa Botanika je zelo pogosta rastlina na naših travnikih in četudi je zdravilna in, . . .

Jiaogulan (Gynostemma pentaphyllum), imenovana tudi rastlina nesmrtnosti, je na Kitajskem in Japonskem poznana že več kot šest stoletij. Je slavna vzhodnoazijska rastlina za čaj, ki ji pripisujejo pomlajevalni učinek. Ta eksotična plezalka izhaja iz družine bučevk in pri optimalnem gojenju v višino zraste do štiri, . . .

Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic. Jagodnjak je večletni zelnati grmič, ki ga sestavljata podzemni organ (korenika s koreninami) in nadzemni del, ki ga sestavlja steblo, listi, živice in rodni organi. Plod jagodnjaka ni jagoda v botaničnem pomenu besede, temveč je birni plod,, . . .

Prava lakota (znanstveno ime Galium verum) je zelnata trajnica iz družine broščevk, ki je razširjena skoraj po celi Evropi, pa tudi po Severni Afriki in v zmernem pasu Azije, od Izraela in Turčije do Japonske in Kamčatke. Kasneje je bila zanešena tudi na Novo Zelandijo,, . . .

Navadni glog (Crataegus laevigata) je zdravilna rastlina, srednje visok grm s poldrugim centimetrom dolgimi ostrimi trni. Usti so široko ovalni, sestavljeni iz 3 do 7 krp in grobo nazobčani, na spodnji ploskvi so žile porasle z dlačicami. Cvetovi so veliki 8-15 mm so beli, redkeje, . . .

Navadni češmin (Berberis vulgaris) je trnat listopadni grm, ki raste po vsej Evropi, predvsem ob gozdnih obronkih, mejah, kamnitih gričih in vrtovih. Zraste od 3-4  metre visoko in ima nabrazdano rumenosivo lubje, rumen les in rumeno korenino. V zalistjih se spomladi (konec aprila, začetek maja), . . .

Nikar ne prezrite grenkuljice, te zelo zdravilne zeli, ki jo pogosto zamenjamo kar za navaden plevel. A grenkuljica nikakor ni plevel, ampak zelišče, ki je v pomoč pri mnogih težavah in obolenjih. Zgodovina uporabe grenkuljice sega že zelo daleč nazaj, v prvo stoletje našega štetja, . . .

Sedaj ko so se razcveteli travniki, še tako navadne in vsakdanje rastline postanejo neskončno zanimive, sploh če si vzamemo čas in jih pogledamo od blizu. Med vsemi me vsako leto zbode v oči prav travniška kadulja, ki v tem času pa vse do septembra krasi, . . .

V zimskem času, ko so temperature zunaj nizke, prostore pa ogrevamo se poveča naša dovzetnost za različna virusna in bakterijska obolenja. Foto: Bigstock (Herbessa - pridobljena licenca) Med najpogostejša virusna obolenja  spada prehlad. Sledi mu gripa, ki povzroča sezonska epidemska (epidemija), včasih celo pandemska (pandemija) tveganja. Virus, . . .

Sladkorna bolezen ali diabetes je kronična bolezen, s katero se srečuje vedno več svetovne populacije. Samo v Sloveniji ima sladkorno bolezen okoli 175.000 ljudi, pri čemer jih okoli 15 do 25 odstotkov niti ne ve, da so bolni. Zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, je ključen dejavnik,, . . .

Vse več je v zadnjih nekaj desetletjih govora o menopavzi. Beseda menopavza izhaja iz grške besede menos, kar pomeni mesec in pausis, kar pomeni prenehati. To se lepo ujema z medicinskim pomenom menopavze, ko se mesečno perilo oz. menstruacija preneha. Menopavza je trajno prenehanje menstruacije, . . .

Pegastemu badlju rečemo tudi Marijin osat, kar izvira iz legende. Ta govori, da naj bi Devica Marija iskala miren kraj za dojenje otroka. Marijin osat je to opazil in zaščitil mater in otroka z listi. Nekaj kapljic mleka je padlo na liste in zato imajo, . . .

Za pesnike je samo ena kraljica med cvetlicami – vrtnica. V mnogih jezikih jo imenujejo kar »roža« in zapišejo z veliko začetnico ( Rose ). Zaradi simbolnih pomenov so vrtnice zagotovo najzanimivejše rože. Vrtnice mnoge privlačijo zaradi kombinacije bujnih, dišečih cvetov in grobih trnov, ki, . . .

Vnetje sečil, predvsem mehurja, je neprijetnost, ki se lahko pojavlja skozi celo leto. Vnetja sečil spadajo med pogostejša obolenja, vendar običajno potekajo v blažji obliki in v nekaterih primerih niti ne zahtevajo zdravljenja s proti mikrobnimi zdravili. Glavni razlog okužbe sečil je v večini primerov, . . .

Mazila so poltrdni pripravki za zunanjo uporabo, namenjeni nanašanju na kožo ali sluznice. Uporabljajo se za lokalno zdravljenje obolelega ali poškodovanega kožnega tkiva (redko jih uporabimo tudi za sistemsko zdravljenje, pri katerem učinkovina prehaja skozi kožo v krvni obtok) ali pa delujejo negovalno oziroma zaščitno, . . .

Verjetno ni osebe, ki ne bi poznala bezga?   Foto: Herbessa Srečamo ga lahko praktično vsepovsod. Žal pa marsikdo ne ve oz. se ne zaveda, da bi z malo truda in nekaj nabranimi cvetovi lahko pripravili marsikaj zdravega in koristnega zase, za svojo družino, sorodnike, . . .

Leto 2018 se je že poslovilo in zakorakali smo novim dogodivščinam naproti v letu 2019. Leto 2018 je bilo dokaj pestro. Skozi celotno leto smo bili zelo pridni, veliko nabrali, posušili in naredili ogromno čudovitih izdelkov za vas. Prav tako nam je uspelo zgraditi in, . . .

Poletje se bliža h koncu in na naša vrata že trka jesen. Vse to s seboj prinaša manj sonca, manjši vnos vitaminov, več tveganja za naš obrambni sistem  in takšno obdobje nas bo spremljalo naslednjih nekaj mesecev.  Po poletnih mesecih  in predvsem hitri menjavi vremena, . . .

Vijolice, trobentice, marjetice, koprive, pljučnik, čemaž, lapuh regrat in še kaj … že iz zemlje klijejo, saj so k nam prišli prvi spomladanski dnevi. Odpravimo se zdravju naproti in iz dehteče narave prinesemo nekaj pomladnih krepil in čistil, ki nas bodo dostojno očistila zimske nesnage., . . .

Uporaba zdravilnih rastlin ima velik pomen že skozi vse medicinske tradicije. Še pred slabimi dvesto leti so bila zdravilna sredstva narave edina zdravila, ki jih je imel človek na razpolago. Iz tega razloga, je človek skrbno preučeval njihov učinek, ga dokumentiral in razvijal. Tako so, . . .

Konoplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis. V konoplji se nahaja skupina substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, ki so značilni za konopljo, vendar, . . .

PEPERMINT META (spearmint-Mentha spicata) Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po, . . .

Črna detelja (znanstveno ime Trifolium pratense) je krmna rastlina iz družine metuljnic. Črna detelja je trajnica s koreniko, ki zraste od 20 do 40 cm v višino. Ima sedeče cvetove, ki so dolgi od 12 do 15 mm in so brez podpornih listov. Venčni listi, . . .

Žajbelj (znanstveno ime Salvia officinalis) je droben vedno zeleni pol grmiček z olesenelimi stebli, sivkastimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi. Spada v družino ustnatic (Lamiaceae). Doseže višino do 40 cm in ima številna stebla. Listi so eliptični, na krakih pecljih ali pa sedeči. Vsi, . . .

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) je trajnica, ki prihaja iz družine trpotčevk. Pri  tleh ima rozeto suličastih listov, iz sredine rozete pa poganjajo od 10 do 40 cm visoka brezlistna stebla, na vrhu katerih je klasasto socvetje, v katerega so zbrani okoli 4 mm veliki cvetovi rjavkaste, . . .

Navadni šípek (znanstveno ime Rosa canina) je grmovnica iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste do višine 3 m. Od maja do julija se na trnatih vejah odpirajo nežni svetlo rožnati ali belkasti cvetovi. Ko cvetni listi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in obarva rdeče. Iz, . . .

Slez sodi med slezenovke (družina Malvaceae) in je 60 do 200 cm visoko trajno zelišče. Glavno korenino ima vretenasto, močno razraščeno, belo in mesnato. Steblo je pokončno, malo ali nič razraščeno. Sivozeleni listi so kratkopecljati, debeli, po obeh straneh gosto mehkodlakavi. Beli ali svetlo rožnati, . . .

Botanični kartotečni list Enoletni pelin, pogosto tudi sladki pelin (znanstveno ime Artemisia annua; (kitajščina: 青蒿; pinyin: qīnghāo), je pogosta vrsta pelina na severnem Kitajskem, raznesena tudi drugod po zmerno toplem pasu. Ta močno dišeča rastlina je postala na Zahodu cenjena zaradi številnih zdravilnih lastnosti. Spada, . . .

Sivka (Lavandula) je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okras. Lubje se sivki navadno lupi. Vejice so največkrat štirioglate in imajo ozke, podolgovate, sivozelene liste, ki so spodaj žlezavi. Cvetni poganjki prerastejo listne, modri do sivo, . . .

ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis)   Botanični kartotečni list Navadni rožmarin (tudi rožmarín), Rosmarinus officinalis, je vednozelen grm iz družine usnjatic. Zraste do dva metra visoko. Ima iglaste, usnjate liste in bledo modre ali bele cvetove. V kuhinji se uporabljajo sveži ali posušeni listki. Razmnožuje se s, . . .

RMAN (Achillea millefolium)   Botanični kartotenčni list Rman (znanstveno ime Achillea) je rod kritosemenk iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo približno 85 danes živečih opisanih vrst. Kot pri ostalih nebinovkah imajo predstavniki cvetove v koških - glavičastih socvetjih, ki so nadalje združeni v gosto češuljo., . . .

Regrat (znanstveno ime Taraxacum) je rod v biologiji obsegajoč 40 vrst in še 60 podvrst, ki se dobro razlikujejo medseboj. Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je, . . .

Črna meta sodi med ustnatice (družina Lamiaceae). Pokonča , dlakava stebla, ki poganjajo iz vretenastih korenin, zrastejo 30-60 cm visoko in imajo močno nagubane liste z nazobčanim robom. Poleti se v zalistjih odprejo majhni beli kratkopecljati cvetovi. Foto: Herbessa   Rastišče in zgodovina Črna meta izvira, . . .

Navadni pljučnik je zelnata trajnica iz družine srhkolistovk (Boraginaceae), ki je dokaj razširjena v Evropi. Ima pegaste dlakave liste, spomladi pa odpre sprva rožnate cvetove, ki pozneje postanejo vijolične barve. Pritlični listi imajo srčasto ali jajčasto obliko, so grobi in nedeljeni ter so izrazito hitro, . . .

PLAHTICA (Alchemilla vulgaris)   Botanični kartotečni list Navadna plahtica ali hribska resa spada med rožnice ( družina Rosaceae) in  je močna, do 50 cm visoka, zelena ali modrikasto zelena trajnica. Stebla so gola ali dlakava, listi so zgubani, mehki in dlakavi. Na robovih listov se, . . .

Pravi pelin spada med nebinovke (družina Asteraceae) in  je trajnica, ki zraste od 60 do 120 cm visoko[4] in ima pahljačaste srebrnkasto zelene liste. Spodnji listi so dolgopecljati, dva do trikrat pernato deljeni in so lahko dolgi do 25 cm. Stebelni listi so krajši in, . . .

Ožepek z drugim imenom imenujemo tudi Izop. Sodi med ustnatice (družina Lamiaceae). Rod je aromatičen, z dvignjenim razvejanim steblom, dolgim do 60 cm in na vršičkih pokritim s finimi dlačicami. Listi so ozki in podolgovati, dolgi od 2–5 cm. Majhni modri cvetovi cvetijo na zgornjih, . . .

OGNJIČ (Calendula officinalis)   Botanični kartotečni list Ognjič sodi v družino košaric ( družina Asteraceae) in je večinoma enoleten, redkeje dvoleten grm. Zraste 30-50 cm visoko. Listi so podolgovati. Rumeni ali oranžni cvetovi se pojavljajo do junija dalje.   Rastišče in zgodovina Ognjič je doma, . . .

Preslica sodi v družino presličevk ( družina Equisetaceae). V enem letu zraste v dveh različnih oblikah: marca in aprila se razvijejo rdečerjava ali rumena stebla z rjavimi listi. Na vrhovih se razvijejo trosovniki, iz katerih se raztresa zelen prah s sporami. Maja in junija se, . . .

POPROVA META (Mentha piperita)   Botanični kartotečni list Poprova meta sodi med ustnatice (družina Lamiaceae) in je trajna zel, ki zraste približno 90 cm visoko. Steblo je razvejano, večinoma golo in pogosto vijolično obarvano. Listi so podolgovato ovalni. Cvetni venec je prav tako vijoličast s, . . .

Melisa sodi med ustnatice (družina Lamiaceae). Je trajnica, ki zraste od 30 do 80 cm visoko in je trajna zelika s pokončnim, razvejanim, skoraj golim steblom. Listi so ovalni, dolgi do 6 cm in široki do 5 cm. Majhni, beli, ustnati cvetovi rastejo v navideznih vretencih v pazduhah, . . .

Materina dušica (znanstveno ime Thymus) je rod trajnih zdravilnih pol grmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja.Timijan sodi med ustnatice (družina Lamiaceae).Listi so podolgovato okrogli, na zgornji strani belo klobučevinasti, na spodnji strani pa gladki in na robovih uviti. Cvetovi so, . . .

Malinjak (znanstveno ime Rubus idaeus) je vrsta grmovnice s sadeži vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline. Grmičevje ima bodice, ki so sicer majhne, lahko pa nam močno otežijo obiranje malin. Listopadni dvoletni grm z bledo zelenimi listi zraste do 2 m visoko. V drugem letu, . . .

Lučniki (Verbascum) so rod rastlin iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae). V rod lučnikov spada okoli 360 vrst. Več vrst lučnikov se uporablja kot zdravilne rastline, in sicernavadni lučnik (Verbascum phlomoides), velecvetni lučnik (Verbascum densiflorum ali Verbascum thapsiforme) in drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus). Uporabni so predvsem cvetovi rastline, ki se nabirajo v suhem in sončnem vremenu od julija in septembra. Lučniki (Verbascum spp.), . . .

Lipa spada pod družino lipovk (Tiliaceae) in je drevo, ki lahko zraste do 25 m, s strnjeno krošnjo ter razpokanim, sivorjavim lubjem. Listi so srčasti. Rumenkasto beli cvetovi se razvijejo v pakobulih. Foto: Herbessa   Navadna lipa - rastišče in zgodovina Lipa (Tilia platyphillos) in, . . .

Lapuh je trajna zel, ki ima močno koreniko in podzemne pritlike. Zgodaj spomladi se najprej pokažejo le belo-polstena, z luskolisti pokrita cvetna stebla. Visoka so kakšnih 10 do 15 cm in nosijo po en rumenocveten košek. Listi so med cvetenjem še v zemlji in se, . . .

Kopriva sodi med koprivovke ( družina Urticaceae). Zraste do 150 cm visoko in ima koreniko, ki prezimi. Raste po jasah in posekah, ob zidovih in na neobdelanih tleh. Velika kopriva opeče z dlačicami na listih, ki vsebujejo histamin in mravljično kislino. Kopriva potrebuje za rast, . . .

Prava kamilica spada v družino košaric ( Asteraceae) in je 20-40 cm visoka rastlina s pokončnim steblom, ki je na vrhu golo in razvejano. Listi so dvojno ali trojno naperjeni in imajo zelo ozke, bodičaste vrhove. Cvetni koški so ovršeni in imajo značilne bele jezičaste, . . .

Islandski lišaj (znanstveno ime Cetraria islandica) je steljčnica iz družine parmelijevk, ki raste na visoko ležečih področjih, najpogosteje na gozdni meji in nad njo, kjer lahko prekriva velike strnjene površine. Lišaj požene do 10 cm dolge, razvejene in nakodrane steljke, ki ob pomanjkanju padavin otrdijo. Steljke se razvejajo na več ukrivljenih, . . .

KRVENKA (Lythrum salicaria)   Botanični kartotečni list Navadna krvenka (Lythrum salicaria) je skromna rastlina, ki jo najdemo v obcestnih jarkih, celo na cestnih robovih, na delno ali zelo zamočvirjenih površinah in ob vodah, pusti pa se tudi delno potopiti, saj to ne moti njene rasti., . . .

ORANŽA META (Mentha species)   Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus, . . .

Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejovisoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti.Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu. Iz nje delajo eteričnoolje, ki, . . .

Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejovisoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti.Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu. Iz nje delajo eteričnoolje, ki, . . .

Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu. Iz nje delajo, . . .

Grenivka meta (Mentha species) je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu., . . .

Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu. Iz nje delajo eterično olje, ki, . . .

Slezenovec spada v družino slezenovk (Malvaceae). Je dvoletna ali trajna rastlina ki zraste od 30-120 cm visoko. Pokončna stebla so rahlo olesenela in pokrita z grobimi dlačicami. Listi imajo dolge peclje in so ledvičaste ali okrogle oblike. Cvetovi v šopih rastejo iz zalistja. So svetlo, . . .

Drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum) – roza cvetovi v zalistjih zgornjih listov, premer cvetov 1,5-2,2 cm, štiri kratke brazde. Steblo zgoraj je kratkodlakavo. Spodnji listi nasprotni, srednji in zgornji premenjalni, 3-7 cm dolgi. Raste na nabrežjih, mokrih robovih gozdnih poti, občasno poplavljenih predelih. Cveti od junija, . . .

Citronka ali citronska verbena je do meter in pol visok grm, doma v Severni in Južni Ameriki. V Evropo so jo konec 18. stoletja prinesli iz Čila. Ima dolge tanke liste, ki rastejo v skupinah po tri (od tod latinsko ime triphylla = trilistna) ali, . . .

Bezeg spada v družino kovačnikovk (Caprifoliaceae). Je grm , ki zraste do 7 m visoko ali drevo z razprostrtimi vejami in razbrazdanim sivim lubjem. Rumenobeli cvetovi z močnim vonjem so razvrščeni v velikih kabulih. Sadeži so črnovijoličasti s krvavo rdečim sokom.    Foto: Herbessa  , . . .

Artičoka sodi med košarice (Asteraceae). Je trajna osatasta rastlina z mogočnim do dva metra visokim steblom, ki je poraščeno z bodičastimi listi. Na vrhu se razvijejo kroglasti, bodičasti cvetni koši, ki jih obiramo pred cvetenjem. Rastlina cveti modrovijoličasto poleti in jeseni. Artičoka je zraven uporabe, . . .