Blog - vse o zeliščih, zeliščnih izdelkih, aktualnih temah, . . .

Ko zaslišite ime navadna robinija vam le-to najverjetneje ne pove ničesar, razen, da gre več kot očitno za neko rastlino. Kaj pa če omenimo ime akacija? Beseda akacija izhaja iz grške besede ἀκίς: akís, kar pomeni trn. Ime rodu je v 1. stoletju prvi uporabil grški zdravnik Dioskurid v delu o zdravilnih učinkovinah Materia medica.   Foto: lastna Botanika Akacija, tudi trnovo drevo (znanstveno ime Acacia), je rod mimozovk, del družine metuljnic, ki uspeva predvsem na tropskih in subtropskih predelih Avstralije. V širšem pomenu je razširjen tudi v toplejših predelih Afrike, Evrope, južnih delih Azije in Ameriške celine. Rod akacij je v preteklosti zajemal okoli 1.300 vrst, med katerimi je okoli 960 vrst domačih v Avstraliji. Novejša klasifikacija je vrste razdelila v pet rodov. V...

Ste vedeli, da Angleži  kozji bradi pravijo tudi Jack go to bad at noon (Jack gre spat opoldne). Zakaj? Ker se cvetovi odprejo ob jutranjem soncu in zaprejo sredi dneva. Foto: lastna Botanika je zelo pogosta rastlina na naših travnikih in četudi je zdravilna in polna koristnih mineralov, je žal pri nas premalo cenjena. Raste skoraj po vsej Sloveniji. Kozja brada je dvoletnica iz družine radičevk, tako kot radič, solata in tudi regrat. V prvem letu zraste listna rozeta, v drugem letu pa steblo in cvetovi. Steblo je pokončno, redko razvejano, modrikasto zelene barve in golo, v spodnjem delu včasih puhasto dlakavo. Zraste v višino do 60 cm. Koren je mesnat, vretenast, z zunanje strani rjav, znotraj bel in vsebuje veliko mlečnega soka. Pri dnu...

Jiaogulan (Gynostemma pentaphyllum), imenovana tudi rastlina nesmrtnosti, je na Kitajskem in Japonskem poznana že več kot šest stoletij. Je slavna vzhodnoazijska rastlina za čaj, ki ji pripisujejo pomlajevalni učinek. Ta eksotična plezalka izhaja iz družine bučevk in pri optimalnem gojenju v višino zraste do štiri metre. Je popolnoma prezimna, raste preprosto in hitro. Na pridelek ne čakamo dolgo – poganjke lahko brez prekinitve pobiramo od pomladi do jeseni, rastlino pa lahko zaradi razvejane rasti tudi skrajšamo. Jeseni se poganjki skrijejo. Porežemo jo nad tlemi. Ker so korenine speljane kot rizom (splet korenin), rastlina prezimi v tleh, spomladi pa ponovno požene. Kdor rastline raje goji v lončkih, lahko 'rastlino življenja' jeseni prenese v hišo in jo obira tudi pozimi. Spada v isto družino kot kumarice in...

Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic. Jagodnjak je večletni zelnati grmič, ki ga sestavljata podzemni organ (korenika s koreninami) in nadzemni del, ki ga sestavlja steblo, listi, živice in rodni organi. Plod jagodnjaka ni jagoda v botaničnem pomenu besede, temveč je birni plod, ki je sestavljen iz številnih posameznih plodičev, ki se razvijejo iz cvetišča in so posejane s plodiči ali oreški (semenkami). Botanično so jagode tako plodovi plodovk, med katere spadajo tudi kumare, buče, paradižnik, itd. Uspeva od nižin do približno 1.300 metrov nadmorske višine. Že v 15. stoletju so jo pričeli gojiti, danes pa poznamo že mnogo vrst gojenih sort, ki dajejo zelo velike plodove, vendar je še vedno najboljši okus navadne gozdne jagode, ki ima poleg tega tudi izredno prijeten...

Prava lakota (znanstveno ime Galium verum) je zelnata trajnica iz družine broščevk, ki je razširjena skoraj po celi Evropi, pa tudi po Severni Afriki in v zmernem pasu Azije, od Izraela in Turčije do Japonske in Kamčatke. Kasneje je bila zanešena tudi na Novo Zelandijo, Tasmanijo, Kanado in severni del Združenih držav Amerike. Prava lakota iz podzemnega dela navadno požene več kratkodlakavih stebel, ki so olistana z ozko črtalastimi, od 1 do 2 mm širokimi ter 1 do 3 cm dolgimi listi z uvihanim robom in ostnato konico. Listi so temno zelene barve, spodaj dlakavi, na stebla pa so nameščeni vretenasto. V vsakem vretenu je od 6 do 12 listov. Na vrhu stebla so v socvetje zbrani številni živo rumeni cvetovi s štirimi venčnimi listi...

Navadni glog (Crataegus laevigata) je zdravilna rastlina, srednje visok grm s poldrugim centimetrom dolgimi ostrimi trni. Usti so široko ovalni, sestavljeni iz 3 do 7 krp in grobo nazobčani, na spodnji ploskvi so žile porasle z dlačicami. Cvetovi so veliki 8-15 mm so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča.  Čas cvetenja je maja in junija..Rdeči jajčasti 8 do 12 mm dolgi plodovi, z značilnim ostankom cvetnih listov, vsebujejo pri navadnem glogu dvoje do troje, pri enovratnem pa eno seme. Glog raste kot redko grmičevje, pa tudi kot živa meja. Dobro uspeva na sončni legi ali v svetlih listnatih gozdovih. Navadni glog cveti kasneje kot enovratni. Posamezne rastline lahko živijo tudi do 500 let. Foto: lastna Uporabni deli Cvet, list in plod....

Navadni češmin (Berberis vulgaris) je trnat listopadni grm, ki raste po vsej Evropi, predvsem ob gozdnih obronkih, mejah, kamnitih gričih in vrtovih. Zraste od 3-4  metre visoko in ima nabrazdano rumenosivo lubje, rumen les in rumeno korenino. V zalistjih se spomladi (konec aprila, začetek maja) pojavijo rumena grozdasta socvetja, iz katerih se razvijejo škrlatno rdeče ali rožnate valjaste jagode. Foto: lastna Rastlina vsebuje alkaloide, ki naj bi med drugim imeli celo varovalne učinke proti raku. Prav zaradi alkaloidov pa moramo biti pri uporabi češmina previdni, saj nam v večjih količinah lahko povzročijo težave. Največ alkaloidov je prav  v skorji korenin. Glavne vrste alkaloidov v česminu so: izokinolinski (berberin – v skorji korenin ga je do tri odstotke), bisbenzilizokinolinski alkaloidi (berbamin in oksiakantin) ter aporfini (magnoflorin)....

Nikar ne prezrite grenkuljice, te zelo zdravilne zeli, ki jo pogosto zamenjamo kar za navaden plevel. A grenkuljica nikakor ni plevel, ampak zelišče, ki je v pomoč pri mnogih težavah in obolenjih. Zgodovina uporabe grenkuljice sega že zelo daleč nazaj, v prvo stoletje našega štetja in velja za eno prvih zdravilnih zeli, ki so jo začeli uporabljati v zdravilne namene, hkrati pa že nastopa v kuharskih knjigah izpred 100 let. Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea), je precej razširjena zel, trajnica, ki jo boste najpogosteje našli ob travnikih in pašnikih, živih mejah, po zidovju, močvirjih, in na neobdelanih njivah. Grenkuljico po različnih delih Slovenije poznamo pod različnimi imeni: vrednik, potlehni bršljan, povojček … V zdravilne namene jo nabiramo v času cvetenja (to je od marca do junija)....

Sedaj ko so se razcveteli travniki, še tako navadne in vsakdanje rastline postanejo neskončno zanimive, sploh če si vzamemo čas in jih pogledamo od blizu. Med vsemi me vsako leto zbode v oči prav travniška kadulja, ki v tem času pa vse do septembra krasi naše travnike. Čeprav je na naših tleh zelo razširjena, pa marsikdo ne pozna niti njenega imena, kaj šele uporabe. Travniška kadulja (Salvia pratensis) je ena najbližjih sorodnic žajblja (Salvia officinalis). Cveti od maja do septembra. Če jo pogledamo od bližje, lahko vidimo da so cvetovi zelo identični žajbljevim, le da jih ima kadulja več in da so intenzivnejše vijoličasti. Nabiranje Travniško kaduljo nabiramo ob cvetenju, to je med majem in avgustom. Nabiramo cvetoča stebla z listi. S stebel osmukamo cvetove...