Nimate izdelkov v nakupovalnem vozičku.
Vnetje sečil, predvsem mehurja je neprijetnost, ki se lahko pojavlja skozi celo leto. Vnetja sečil spadajo med pogostejša obolenja, vendar običajno potekajo v blažji obliki in v nekaterih primerih niti ne zahtevajo zdravljenja s proti mikrobnimi zdravili.
Najpogostejši povzročitelj vnetja mehurja je bakterija Escherichia coli, ki se iz črevesja premakne v mehur.
Gre za bakterijo, ki jo poenostavljeno imenujemo koli bakterija in ki se v našem črevesju počuti kot doma. Všeč ji je toplo in vlažno okolje ter hranila, s katerimi si bogato postreže.
Običajno vnetje povzročijo bakterije, redko pa tudi glivice, ki v mehur zaidejo vzdolž sečnice. Za vnetjem pogosteje zbolijo ženske in deklice, saj je sečnica pri njih krajša, anatomska zgradba na intimnih predelih pa zelo olajša vstop patogenih mikroorganizmov v mehur. Pri nežnejšem spolu je vstop v sečnico v neposredni bližini zadnjika.
Bakterije običajno v mehurju nimajo česa početi, medtem ko je črevesje z njimi gosto poseljeno. Nadležni povzročitelji bolezni praviloma niso vsiljivci, temveč v mehur zaidejo iz črevesja. V našem črevesju domuje približno štiristo različnih sevov bakterij, kar je dobro. Skupnost tega bilijona mikroorganizmov imenujemo črevesna flora. Črevesna flora je del našega imunskega sistema in krepi odpornost organizma.
Pri vnetju mehurja je tipično nenadno pogosto in pekoče odvajanje majhnih količin seča, ki je moten in neprijetnega vonja. Navzoče so bolečine v predelu sečnega mehurja. Mehur skoraj neprestano sporoča možganom, da je treba na stranišče, tam pa kljub pritiskanju in naprezanju ne iztisnemo več kot nekaj kapljic. Uriniranje je pekoče in boleče in kljub temu da smo mehur izpraznili, neprestano občutimo, da moramo ponovno »odtočiti«.
Prvi preventivni korak pri preprečevanju vnetja mehurja je pitje zadostne količine tekočin, osebna higiena, veliko gibanja, manj stresa in raznolika prehrana.
Vnetje mehurja je treba pozdraviti, da se bakterije ne širijo navzgor in napadejo še ledvic. Običajno se predpišejo antibiotiki. Kemična snov skoraj v trenutku pobije vse bakterije in ljudje ponavadi mislimo, da smo se te nadloge rešili. Tako so simptomi hitro odpravljeni, žal pa se vnetje pogosto hitro ponovi. Antibiotiki ne pomorijo le patogenih bakterij v mehurju, temveč tudi dobre bakterije v črevesju, ki pravzaprav pomagajo, da se vnetje sploh ne pojavi.
Tako vstopamo v začarani krog, iz katerega lahko izstopimo le tako, da posežemo po naravnih možnostih. Rastlinski svet nam ponuja širok izbor rešitev pri zdravljenju in preprečevanju tovrstnih okužb. Zelišča ponujajo širok nabor koristnega delovanja v sečnem traktu, ki presega celo delovanje antibiotikov. Med njih spadajo brusnice, gornik, preslica, brezovi listi, kopriva, luštrek, koruzni laski, kamilica, ognjič, meta, regrat, detelja, navadna mahonija, zlata rozga, česen, zelena, peteršilj, brinove jagode, majaron,...
