Obveščamo vas, da smo od 05.08.2020 do 12.08.2020 na dopustu. Vsa naročila bomo odpremili po 12.08.2020. Hvala za razumevanje.

ISLANDSKI LIŠAJ (Cetraria islandica)

Manja Weingerl dne November 07, 2017

ISLANDSKI LIŠAJ (Cetraria islandica)

 

Botanični kartotečni list

Islandski lišaj (znanstveno ime Cetraria islandica) je steljčnica iz družine parmelijevk, ki raste na visoko ležečih področjih, najpogosteje na gozdni meji in nad njo, kjer lahko prekriva velike strnjene površine. Lišaj požene do 10 cm dolge, razvejene in nakodrane steljke, ki ob pomanjkanju padavin otrdijo. Steljke se razvejajo na več ukrivljenih in nazobčanih krp, ki so po zgornji strani zelenkaste, sivo olivne, rjavkasto zelene ali zelenkasto sive barve, na spodnji strani pa so belo lisaste. Po vršičkih so raztresene posebne bradavičaste tvorbe rdečkaste barve. Spodaj je lišaj pogosto rdečkaste barve, odmrle rastline pa postanejo temno rjave. Zraste lahko do 12 centimetrov visoko.

 


Rastišče in zgodovina

Islandski lišaj raste na zakisani podlagi, zaradi česar izjemno dobro uspeva na kislih magmatskih pobočjih zahodne in severne Islandije, po kateri je dobil tudi ime. Velika nahajališča islandskega lišaja so še v severnem Walesu, severni AnglijiŠkotski ter jugozahodni Irski. V Severni Ameriki je razširjen po celem arktičnem področju od Aljaske do Nove Fundlandije. Na jugu je razširjen do Skalnega gorovjaKolorada in Apalačev.

Sloveniji so večja najdišča islandskega lišaja na Pohorju in grebenu Karavank.

Islandski lišaj se v tradicionalni medicini uporablja za zdravljenje boleznih dihal.

Zaradi cerarina je učinkovit tudi pri želodčnih boleznih, črevesnih težavah, driskah in tudi zaprtju. Istočasno spodbuja delovanje žolčnika in jeter. Pomaga tudi pri napadih migrene saj preprečuje slabost in bruhanje.Iz posušenega islandskega lišaja, ki se ga nabira od pomladi do jeseni se pripravlja čajsirup ali tinktura.

 


Prva poročila o  zdravilnem učinku

Po imenu bi mislili, da lišaj raste samo na Islandiji, vendar ime islandski pomeni, da so ga prvi začeli uporabljati za zdravljenje, in to v 18. stoletju. Islandski lišaj raste skoraj po vsej severni obli in je skromnim severnim jelenom za hrano. V teh pokrajinah ga uživajo tudi ljudje, saj si iz posušene in zdrobljene rastline kuhajo tekočo hrano. Pri nas raste po planinah, najraje v višjih legah med iglavci, pa tudi nad gozdno mejo ter po visoko ležečih planinskih pašnikih.

 


Uporabni deli in sestavine

Nabiramo vso rastlino od spomladi do jeseni. Da se posuši, jo pustimo v senci na prepihu ter posušeno shranimo v dobro zaprtih posodah (stekleni kozarci) ali kartonastih škatlah. Rastlina vsebuje polisaharida lihenin in dekstrolihenin, ki dasta z vodo sluz (nad 50 odstotkov), 2 do 3 odstotke grenke snovi cetrarina (cetrarna kislina) ter še druge kisline, sladkor, malo eteričnega olja, vitamin B12 (za slabokrvnost), veliko joda (verjetno največ od vseh kopenskih rastlin), železo, kremenčevo kislino in še ne dovolj raziskane antibiotične učinkovine. Ker učinkuje blažeče in mehča sluz, bi ga naj uporabljali pri vseh prehladnih obolenjih. Pomaga pri bronhialnem katarju, kašlju, oslovskem kašlju, zasluzenju, pri vseh pljučnih boleznih.

Iz bolnih pljuč odstrani tudi trdo sluz, ki se tako mehča; ima pa tudi poživljajoče lastnosti, kar je pomembno pri izčrpanosti vseh vrst, na primer po hudih nalezljivih boleznih, po želodčnih in črevesnih boleznih.

Uporabljamo ga pri čiru na želodcu in dvanajsterniku, želodčnih in črevesnih boleznih, prebavnih motnjah, tudi izločanje žolča se normalizira, uravnava količino želodčne kisline. Zelo je priporočljiv pri slabokrvnosti, ker cetrarin pospešuje razmnoževanje rdečih in belih krvničk v pravilnem razmerju; ugodno vpliva tudi pri sladkorni bolezni; seveda pod zdravniškim nadzorom. 

Klinična raziskovanja in opazovanja so potrdila dragoceno zdravilnost islandskega lišaja, ker ima antibiotične lastnosti in se po učinku lahko primerja celo s penicilinom. 


 

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščena v kategorijo H.

 


Kontraindikacije

Ker močno učinkuje, bi preveliki odmerki in predolga uporaba lahko povzročili razdraženost želodca in črevesja ter motnje v delovanju jeter. Če smo bolni na ledvicah, ga ne smemo uživati. 

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH