Pelin je izrazito grenka zeliščna rastlina iz družine nebinovk, ki jo ljudsko izročilo povezuje predvsem s prebavo, grenkimi pripravki in zelo previdno uporabo.
Pravi pelin spada med nebinovke, družino Asteraceae, in je trajnica, ki zraste od 60 do 120 cm visoko. Ima pahljačaste srebrnkasto zelene liste. Spodnji listi so dolgopecljati, dva do trikrat pernato deljeni in so lahko dolgi do 25 cm. Stebelni listi so krajši in nasajeni na krajše peclje. Dolgi so med 5 in 10 cm ter manj izrazito nazobčani. Proti vrhu rastline so listi brez peclja in niso nazobčani.
Rastlina cveti zgodaj spomladi, cvetovi pa so rumeni. Podoben je navadnemu pelinu, le da je od njega nekoliko nižji in ima bolj rumenkaste cvetove.
Foto: Herbessa
Rastišče in zgodovina
Do 1 m visoki grmički pelina rastejo na gozdnih posekah, nabrežjih, pašnikih in med grmovjem po vsej Evropi. Že v starodavnem Egiptu so ga uporabljali v različnih pripravkih, v antiki pa so ga poznale predvsem ženske. Hipokrat je pelin omenjal v povezavi z ženskimi težavami in revmatizmom.
Prva poročila o uporabi
V ljudskem zdravilstvu pelin že stoletja velja za eno bolj izrazitih grenkih zelišč. Tradicionalno so ga uporabljali pri različnih prebavnih pripravkih, grenčicah in zunanjih oblogah. Omenja se tudi v povezavi s pripravki za kožo, pike žuželk in starimi domačimi recepti.
Ker gre za močno rastlino, ki vsebuje tudi tujon, pelin ni primeren za samovoljno ali dolgotrajno uporabo. Pri notranji uporabi je potrebna posebna previdnost.
Uporabni deli in sestavine
Uporabni deli pelina so listi in cvetne glavice. Seskviterpenski laktoni dajejo rastlini značilen grenak okus. Pelin vsebuje tudi manjše količine eteričnega olja, flavonoide, kumarine in nekaj fitosterolov.
V naravnem zdravilstvu se pelin tradicionalno omenja predvsem pri prebavnih pripravkih, povezanih z grenkim okusom, počasnejšo prebavo in pomanjkanjem teka. V ljudskem izročilu se pojavlja tudi v pripravkih za zunanje obloge in kopeli.
Zaradi močne sestave pelina je pomembno, da se uporablja zmerno, kratkotrajno in samo takrat, ko je njegova uporaba primerna. Pri zdravstvenih težavah, nosečnosti, dojenju ali jemanju zdravil je potreben posvet s strokovnjakom.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je pelin uvrščen v kategorijo Z. To pomeni, da je pri njegovi uporabi potrebna posebna previdnost.
Pelin je zaradi izrazite grenkobe zanimiv predvsem kot tradicionalna grenčica in kot rastlina z dolgo zgodovino uporabe, vendar ni primeren za nenadzorovano uživanje ali preseganje priporočenih količin.
Kontraindikacije
Nosečnice in doječe matere naj pelina ne uporabljajo. Pelinovih pripravkov ne jemljite hkrati z zdravili za redčenje krvi, kot je varfarin. Stik s pelinom lahko zaradi vsebnosti seskviterpenskih laktonov pri občutljivih posameznikih sproži alergijski odziv, na primer dermatitis ali vnetje očesne veznice.
Nikoli ne presegajte priporočenih ali predpisanih odmerkov. Pelin vsebuje tujon, ki lahko v prevelikih količinah in ob daljši uporabi povzroči neželene učinke, kot so bruhanje, trebušni krči, glavobol, omotičnost in motnje centralnega živčnega sistema.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
