Nimate izdelkov v nakupovalnem vozičku.
Navadna krvenka (Lythrum salicaria) je skromna rastlina, ki jo najdemo v obcestnih jarkih, celo na cestnih robovih, na delno ali zelo zamočvirjenih površinah in ob vodah, pusti pa se tudi delno potopiti, saj to ne moti njene rasti. Včasih je povsem nizke rasti, največkrat pa se razraste v zelo postavno rastlino, ki meri v višino tja do meter ali dva. Med rastjo se bogato razveja, podobno pa se zgodi tudi z njenim klasastim socvetjem, ki se odpira od spodaj navzgor. Z vijoličasto rdečo barvo pritegne našo pozornost že na daljavo. Le kdo bi se lahko ubranil tako močnih barv.
Prav zaradi njene lepote so jo zanesli na drugo stran Atlantskega oceana, v Ameriko. Tam se je po več kot stoletju iz pohlevne vrtne trajnice spremenila v pravo nadlogo. V Severni Ameriki se rastlina širi od vzhoda proti zahodu in množično prerašča vsa vlažnejša rastišča. Zaradi razvejanosti zalivalnih sistemov na obdelovalnih površinah se rastlina širi tudi na polja, med poljščine. Povsod, kjer se v Ameriki razširi, izpodrine praktično vse domače rastline.
Pri nas se rastlina le redko tako razraste. Obnaša se povsem normalno in ne izpodriva drugih. Celo na vrtu, ob vodnih površinah, rastoč v dobri prsti, se ne razraste tako. Nikoli ne preraste celotne površine. V naravi se ponekod pojavlja v večjih skupinah, ne kaže pa svojega agresivnega značaja. Zato tudi ne tvori tako izrazitih barvnih preprog. Kljub temu je njeno cvetje na zelenem ozadju lepo vidno in kar vabi s svojo barvitostjo.
Navadna krvenka spada v Ameriki med sto najbolj invazivnih rastlin. Prvič so njeno pojavljanje zabeležili leta 1814. Kot plevel so jo začeli označevati po letu 1930. Že iz srednjega veka je poznana kot hortikulturna vrsta, pomembna za pozno pašo čebel.
Krvenko so v ljudskem zdravilstvu že od nekdaj uporabljali za ustavljanje driske, zunanje pa za celjenje ran in razjed ter lajšanju pri vnetih očeh. Tudi danes jo v zeliščnem zdravilstvu uporabljajo predvsem pri driski in je primerna tudi za dojenčke. To učinkovitost, ki jo pripisujejo predvsem vsebnosti čreslovin, so potrdili tudi poskusi. Ker rastlina učinkuje tudi proti virusom, je še posebaj priporočljiva pri virusnih oblikah driske. Raziskave ki so jih leta 2000 izvedli na Finskem, so pokazale, da krvenka zavira širjenje različnih vrst bakterij pa tudi glivice Candida albicans, ki povzroča ustni oprh (sor). Izsledki študije, objavljeni leta 1986 v reviji Journal of Ethnopharmacology, so potrdili, da rastlina pri hiperglikemiji( povišani koncentraciji glukoze v krvi) znižuje raven krvnega sladkorja. Polifenoli omogočajo da krvenka pomaga pri težavah z ožiljem in tako blaži tudi hemeroide. Priporočajo jo pri močnih menstruacijah, krvavitvah med posameznimi menstruacijami, belem toku in vzdraženi nožnici.
Uporabni deli krvenke so nadzemni deli ( cvetoča stebla). Krvenka vsebuje polifenole, snovi, ki pomagajo pri težavah z venami. Med njimi so flavonoidi, ki krepijo krvne žile in s tem izboljšujejo obtok, antocianini, barvila, ki ohranjajo žile zdrave, ter čreslovine, ki izboljšujejo odpornost proti okužbam in učinkovito ustavljajo driske.
Doslej en poročajo o neželenih stranskih učinkih.
Viri:
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014
Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
