MATERINA DUŠICA (Thymus vulgaris)

Manja Weingerl dne November 07, 2017

MATERINA DUŠICA (Thymus vulgaris)

 

Botanični kartotečni list

Materina dušica (znanstveno ime Thymus) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja.Timijan sodi med ustnatice (družina Lamiaceae).Listi so podolgovato okrogli, na zgornji strani belo klobučevinasti, na spodnji strani pa gladki in na robovih uviti.Cvetovi so modrovijoličasti ali svetlo rdeči in rastejo v šopih.

Najpomembnejši proizvod iz timijana je eterično olje, ki vsebuje 50 % timola. Uporablja se pri vnetjih dihal, saj topi sluz. Uporablja se tudi za razkuževanje, kopeli, polive ...

Druga ljudska imena so: materna dušica, materin dušek, duša, babja dušica, bukvica, dušek, dušje, mačešica, materinka, timas, popovec, preprišč, prprišč, prežilka ...

Čas nabiranja je od junija do septembra.

 

Rastišče in zgodovina

Njegova domovina so skalnate resave in grmičasti gozdovi Sredozemlja. Bližnji sorodnik vrtnega timijana je poljski timijan ali poljska materina dušica. Timijan ima rad suhe, sončne lege. Imeni timijan in Thymus vulgaris( slovensko ime je tudi materina dušica) izhajata iz grškega izraza »thymus«, kar pomeni duh, pogum. Izvorni pomen je dim, kar je verjetno povezano z močnim vonjem timijana. Že stari egipčani naj bi ga uporabljali za balzamiranje umrlih. Zdravilni učinek na dihala so odkrili šele v srednjem veku. Opatinja Hildegarda Bingenska je hvalila učinkovitost timijana pri težki sapi, astmi in oslovskem kašlju. Široka uporaba timijana v kuhinji je dober primer, kako lahko skrbimo za zdravje z naravnimi dodatki. Timijan uničuje bakterije, uravnava prebavo in tako poveča prebavljivost številnih jedi, predvsem mesa in suhomesnih izdelkov.

 

Prva poročila o  zdravilnem učinku

O timijanu je pisal že Hipokrat v svojih spisih, Egipčani so ga uporabljali pri balzamiranju, njegova domovina pa je Sredozemlje. K nam so ga v 11. stoletju prinesli benediktinci.

 

Uporabni deli in sestavine

Za zdravilno uporabo so primerni posušeni listi in cvetovi. Raziskave so pokazale, da so glavne zdravilne lastnosti vrtne materine dušice povezane s flavonoidi in eteričnimi olji, timolom in karvakrolom. Pomirja kašelj in blaži krče gladkih mišic po mehanizmu blokade kalcijevih kanalčkov, lajšala pa tudi izkašljevanje. Čaj iz materine dušice izloča vodo iz telesa in pomaga pri katarjih želodca in črevesja. Čaj se pripravi kot poparek iz 1 do 4 gramov droge 3-krat na dan.

Timijan se uporablja tudi v kozmetiki in naravni kozmetiki. Mnogokrat ga najdemo v kozmetičnih sredstvih kot so: deodorant, krema, zobna pasta in tonik. Zavira gnitje, zdravi kožne bolezni in odpravlja akne.

V ljudskem zdravilstvu se uporablja proti dispepsiji (prebavnim motnjam), kroničnem gastritisu, astmi, diareji otrok, enurezi (nehotnemu mokrenju) pri otrocih, vnetju grla, vnetju mandeljnov, in proti oslovskem kašlju in bronhitisu.



Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščen v kategorijo H.
  • ESCOP priporoča uporabo zeli timijana pri vnetju dihalnih poti, pa tudi pri bronhitisu in oslovskemu kašlju, vnetju želodčne sluznice ter za zdravljenje in preprečevanje zadaha.
  • Zel timijana v prvi vrsti spodbuja izkašljevanje (učinek terpenov) in pomirja krčevit kašelj (učinek flavonoidov).
  • Timol v etričnem olju( do 50 odstotkov) učinkovito uničuje razne bakterije, viruse in glivice ter spodbuja prekrvavitev kože.
  • Izvleček timijana ima tudi dobre antioksidativne lastnosti.

 

Kontraindikacije

O uživanju pripravkov iz timijana med nosečnostjo ali v času dojenja se posvetujte s svojim zdravnikom, saj ustreznih znanstvenih izsledkov še ni. Kopeli s tiomijanom niso priporočljive pri poškodbah ali vnetjih kože, vročini, srčni insuficienci ali povišanemu krvnemu tlaku.

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH