Materina dušica oziroma timijan (Thymus) je aromatična sredozemska rastlina močnega vonja, ki jo zeliščarsko izročilo povezuje predvsem z dihali, prebavo in nego kože.
Opis
Materina dušica (Thymus) je rod trajnih zeliščnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja. Timijan sodi med ustnatice (družina Lamiaceae).
Listi so podolgovato okrogli, na zgornji strani belo klobučevinasti, na spodnji strani pa gladki in na robovih uviti. Cvetovi so modro vijoličasti ali svetlo rdeči in rastejo v šopih.
Najpomembnejši proizvod iz timijana je eterično olje, ki vsebuje visok delež timola. Uporablja se v zeliščarskih pripravkih, kozmetiki, kopelih in različnih negovalnih izdelkih.
Druga ljudska imena so: materna dušica, materin dušek, duša, babja dušica, bukvica, dušek, dušje, mačešica, materinka, timas, popovec, preprišč, prprišč in prežilka.
Čas nabiranja je od junija do septembra.
Foto: Herbessa
Materina dušica - rastišče in zgodovina
Njena domovina so skalnate resave in grmičasti gozdovi Sredozemlja. Bližnji sorodnik vrtnega timijana je poljski timijan oziroma poljska materina dušica. Timijan ima rad suhe, sončne lege.
Imeni timijan in Thymus vulgaris izhajata iz grškega izraza »thymus«, kar pomeni duh oziroma pogum. Izvorni pomen je dim, kar je verjetno povezano z močnim vonjem timijana.
Že stari Egipčani naj bi ga uporabljali pri balzamiranju umrlih. Z uporabo pri dihalih so ga začeli povezovati v srednjem veku. Opatinja Hildegarda Bingenska je timijan omenjala pri težki sapi, astmi in oslovskem kašlju.
Široka uporaba timijana v kuhinji je lep primer, kako so aromatična zelišča od nekdaj spremljala vsakdanjo prehrano. V kulinariki ga cenimo predvsem zaradi močnega vonja, izrazitega okusa in vpliva na prebavljivost težjih jedi.
Prva poročila o uporabi materine dušice
O timijanu je pisal že Hipokrat v svojih spisih, Egipčani so ga uporabljali pri balzamiranju, njegova domovina pa je Sredozemlje. K nam so ga v 11. stoletju prinesli benediktinci.
Foto: Herbessa
Materina dušica - uporabni deli in sestavine
Za zeliščarsko uporabo so primerni posušeni listi in cvetovi. Raziskave so pokazale, da so glavne sestavine vrtne materine dušice povezane s flavonoidi in eteričnimi olji, predvsem timolom in karvakrolom.
V zeliščarskem izročilu se materina dušica najpogosteje povezuje z dihali, kašljem, izkašljevanjem in občutkom sproščenih dihalnih poti. Uporablja se tudi v čajnih pripravkih, kjer se običajno pripravi kot poparek.
Timijan se uporablja tudi v kozmetiki in naravni kozmetiki. Pogosto ga najdemo v izdelkih, kot so deodoranti, mazila, zobne paste in toniki. V ljudski uporabi se omenja pri negi kože, nečistočah kože in aromatičnih kopelih.
V ljudskem zdravilstvu se timijan omenja tudi pri prebavnih motnjah, občutku težke prebave, grlu, mandljih, bronhialnih težavah in drugih sezonskih nevšečnostih.
Razvrstitev in uporabnost materine dušice
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je materina dušica uvrščena v kategorijo H.
ESCOP priporoča uporabo zeli timijana pri vnetju dihalnih poti, bronhitisu in oslovskem kašlju, pri vnetju želodčne sluznice ter pri neprijetnem zadahu.
Zel timijana se v literaturi najpogosteje povezuje s spodbujanjem izkašljevanja in pomirjanjem krčevitega kašlja. Timol v eteričnem olju je bil preučevan tudi zaradi protimikrobnih lastnosti, izvleček timijana pa zaradi antioksidativnega potenciala.
Materina dušica - kontraindikacije
O uživanju pripravkov iz timijana med nosečnostjo ali v času dojenja se posvetujte z zdravnikom, saj ustreznih znanstvenih izsledkov še ni.
Kopeli s timijanom niso priporočljive pri poškodbah ali vnetjih kože, vročini, srčni insuficienci ali povišanem krvnem tlaku.
Pri Herbessi v ponudbi
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
