Gozdni slezenovec (Malva sylvestris) je nežna rastlina vijoličastih cvetov, ki jo zeliščarsko izročilo povezuje predvsem s sluznicami, grlom in blagodejnimi hladnimi prelivi.
Opis
Slezenovec spada v družino slezenovk (Malvaceae). Je dvoletna ali trajna rastlina, ki zraste od 30 do 120 cm visoko. Pokončna stebla so rahlo olesenela in pokrita z grobimi dlačicami.
Listi imajo dolge peclje in so ledvičaste ali okrogle oblike. Cvetovi v šopih rastejo iz zalistja. So svetlo škrlatni s temnimi vzdolžnimi progami. Ko odcvetijo, se obarvajo modro. Čas cvetenja je od junija do oktobra.
Foto: Herbessa
Rastišče in zgodovina
Divji slezenovec izvira iz južnoevropskega in azijskega prostora, danes pa ga najdemo skoraj po vsem svetu, na pobočjih, travnikih in ob poteh. Botanično ime izhaja iz izraza »malluah« za solato.
Heziod ga omenja že 700 let pr. n. št., antični grški in rimski zdravniki pa so poznali notranjo in zunanjo uporabo. Ksenokrat, zdravnik cesarja Tiberija, mu je pripisoval celo posebno moč, Tabernaemontanus pa je o slezenovcu zapisal, da se tradicionalno uporablja pri trdem, suhem kašlju, raskavem grlu in glasu.
Uporabni deli in sestavine
Za zeliščarsko uporabo so primerni posušeni listi in cvetovi. Gozdni slezenovec se v ljudskem izročilu najpogosteje povezuje z razdraženim žrelom, zgornjimi dihali, suhim dražečim kašljem in občutljivimi sluznicami.
Zaradi vsebnosti sluzi ga tradicionalno uporabljajo za mehčanje in pomirjanje sluznic. V zeliščarski uporabi se omenja tudi pri občutljivem želodcu in črevesju ter pri pripravkih, namenjenih občutljivi koži.
V ljudski medicini se slezenovec uporablja za obkladke in izpiranje ran, po tradiciji pa tudi za izpiranje nosne sluznice pri prehladih ter za nego razdraženih oči zaradi vplivov iz okolja, denimo zadimljenega ozračja ali morske vode.
Cvetovi polepšajo čajne mešanice, zaradi vsebovanih antocianinov pa so lahko tudi naravno barvilo za živila. Slezenovec se v izročilu omenja tudi pri negi dojenčkov in bolnikov ter pri prebavnih krčih.
Slezenovca ne smemo kuhati ali popariti, najbolj zaželen je hladni preliv. Čaj pripravljamo na hladen način z namakanjem čez noč. Velja za nežno rastlino, ki je primerna za široko uporabo, ob upoštevanju kakovosti surovine.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je slezenovec uvrščen v kategorijo H.
Uporaba listov in cvetov slezenovca se omenja pri razdraženi sluznici v ustni votlini in žrelu, pa tudi pri vnetjih dihalnih poti in suhem dražečem kašlju.
V Avstriji priznavajo tudi uporabo čaja slezenovca pri gastritisu. Delovanje slezenovca je podobno kot pri korenini sleza, vendar nekoliko manj izrazito. Sluznine tvorijo ovoj in blažijo draženje sluznice. Pri nekaterih sluzninah so v laboratorijskih poskusih raziskovali tudi imunološke učinke.
Kontraindikacije
Pri gojenju na tleh, bogatih z dušikom, se lahko v listih naberejo večje količine nitratov, zato je priporočljivo uporabljati le izdelke z zagotovljenim nadzorom kakovosti.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
