Gozdni slezenovec (Malva sylvestris) - polna mera zdravilnih rastlinskih sluzi

Slezenovec spada v družino slezenovk (Malvaceae). Je dvoletna ali trajna rastlina ki zraste od 30-120 cm visoko. Pokončna stebla so rahlo olesenela in pokrita z grobimi dlačicami. Listi imajo dolge peclje in so ledvičaste ali okrogle oblike. Cvetovi v šopih rastejo iz zalistja. So svetlo škrlatni s temnimi vzdolžnimi programi. Ko odcvetijo, se obarvajo modro. Čas cvetenja je od junija do oktobra.

Foto: Herbessa

Rastišče in zgodovina

Divji slezenovec izvira iz južnoevropskega in azijskega prostora, danes pa ga najdemo skoraj po vsem svetu, na pobočjih, travnikih in ob poteh. Botanično ime izhaja iz izraza «malluah« za solato. Heziod ga omenja že 700 let pr. n. št. , antični grški in rimski zdravniki pa so poznali notranjo in zunanjo uporabo, vendar z deloma vprašljivimi indikacijami: Ksenokrat, zdravnik cesarja Tiberija, je tako trdil, da semena slezenovca, posuta po genitalijah, spolno moč moškega povzdignejo v neskončno. Tabernaemontanus je o slezenovcu zapisal da lajša trd, suh kašelj, tudi raskavo grlo in rahlja glas.

Uporabni deli in sestavine

Za zdravilno uporabo so primerni posušeni listi in cvetovi. Gozdni slezenovec pomaga proti vnetju žrela in gornjih dihal, varujeta pred dražljaji ter miri kašelj, ki je posledica razdražene žrelne sluznice, blažita pa tudi želodčno-črevesna vnetja in uravnava iztrebljanje. Sluzi blažijo skeleča usta in žrelo, v obliki mazil pa srbečo kožo ter celijo kožne praske in razpoke. V ljudski medicini se slezenovec rabi za obkladke in izpiranje ran, po tradiciji pa tudi za izpiranje nosne sluznice pri prehladih ter za blažitev vnetih oči zaradi neljubih vplivov iz okolja, denimo zadimljenega ozračja in morske vode. pomaga proti hripavosti. Cvetovi polepšajo čajne mešanice, zaradi vsebovanih antocianinov pa so tudi barvilo za živila. Pomaga pri obolenjih in preobčutljivosti kože, za nego dojenčkov in bolnikov. Pomaga pri prebavnih krčih, driski in ledvičnih obolenjih. Slezenovca ne smemo kuhati ali popariti, najbolj zaželen je hladni preliv. Čaj pripravljamo na hladen način z namakanjem čez noč. Nima neželenih učinkov in je zelo primerna droga za široko uporabo.

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

• Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščena v kategorijo H.
• Uporaba listov in cvetov slezenovca se priporoča pri razdraženi sluznici v ustni votlini in žrelu, pa tudi pri vnetjih dihalnih poti in suhem dražečem kašlju.
• V Avstriji priznavajo tudi učinek čaja slezenovca pri gastritisu.
• Delovanje slezenovca je podobno kot pri korenini sleza, vendar malo manj izrazito. Sluznine tvorijo ovoj in blažijo draženje sluznice. Pri nekaterih sluzninah so v laboratorijskih poskusih dokazali tudi imunološke učinke.

Kontraindikacije

Pri gojenju na tleh, bogatih z dušikom, se v listih naberejo velike količine nitratov, zato uporabljajte le izdelke z zagotovljenim nadzorom kakovosti.

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/