Prava kamilica (Matricaria chamomilla) je ena najbolj prepoznavnih zeliščnih rastlin, cenjena po nežnih belih cvetovih, prijetnem vonju in dolgi tradiciji uporabe v domačih čajnih pripravkih.
Prava kamilica spada v družino košaric (Asteraceae) in je 20-40 cm visoka rastlina s pokončnim steblom, ki je na vrhu golo in razvejano. Listi so dvojno ali trojno naperjeni in imajo zelo ozke, bodičaste vrhove. Cvetni koški so ovršeni in imajo značilne bele jezičaste cvetove z rumeno sredino.
Foto: lastna
Rastišče in zgodovina
Domovina kamilice je Sredozemlje ali jugovzhodna Evropa, danes pa je razširjena že po vsem svetu. Največ je predelajo v Egiptu in Argentini.
Prva poročila o uporabi
Kamilico so častili že stari Egipčani. Spada med devetera sveta zelišča in je ena najbolj poznanih rastlin v ljudskem zeliščarstvu. Njena uporaba je zelo raznolika, saj jo ljudsko izročilo povezuje predvsem s čaji, poparki, obkladki, kopelmi in pripravki za nego kože.
V tradicionalni uporabi se kamilica pogosto omenja pri prebavnem nelagodju, napenjanju, krčih in večernih čajnih ritualih. Kamilični čaj je zaradi svojega nežnega okusa in vonja ena najbolj priljubljenih domačih čajnih izbir.
Kamilica se uporablja tudi zunanje, predvsem v obliki poparkov, obkladkov, kopeli ali izpiranj. V ljudskem izročilu se omenja pri negi kože, ustne votline in sluznic, vendar takšni pripravki niso nadomestilo za zdravniško obravnavo pri resnejših težavah.
Uporabni deli in sestavine
Nabiramo predvsem cvetove, cvetne popke, nežne listke in zgornji del mehkega stebla. Kamilice se nabirajo le v sončnih dneh, saj imajo v deževnih in meglenih dneh manj eteričnega olja, takšne pa je tudi težje kakovostno posušiti in hraniti.
Zelo pomembna sestavina kamiličnih cvetov so eterična olja, ki jih sestavljajo hamazulen, alfa-bisabolol in spiroeter. Poleg tega kamilica vsebuje tudi flavonoide, med njimi apigenin, luteolin in kvercetin, derivate kumarina, voske in organske kisline.
Posebej znano je kamilično olje, ki je sveže temno modro, ker vsebuje azulen.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je kamilica uvrščena v kategorijo H.
Cvetovi kamilice so v zeliščni uporabi cenjeni predvsem pri pripravkih za prebavo, nego kože, sluznic in ustne votline. Zunanja uporaba kamiličnih pripravkov se pogosto omenja pri negi občutljive kože, izpiranjih in kopelih.
Kamilični poparek se lahko uporablja tudi za inhalacije ali kot dodatek kopelim, kadar želimo nežen, zeliščen in aromatičen pripravek. Pri občutljivi koži ali alergijah je priporočljiva previdnost.
Kontraindikacije
Kamilica sodi med košarice. Če ste alergični na kamilico ali druge rastline iz družine košaric, pripravkov iz njenih cvetov ne uporabljajte. V sledovih lahko vsebuje kontaktni alergen antekotulid.
Pri nosečnosti, dojenju, jemanju zdravil ali resnejših zdravstvenih težavah se je pred redno uporabo večjih količin kamiličnih pripravkov priporočljivo posvetovati s strokovnjakom.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
