ŠIPEK (Rosa canin)

Manja Weingerl dne November 08, 2017

ŠIPEK  (Rosa canin)

 

Botanični kartotečni list

Navadni šípek (znanstveno ime Rosa canina) je grmovnica iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste do višine 3 m. Od maja do julija se na trnatih vejah odpirajo nežni svetlo rožnati ali belkasti cvetovi. Ko cvetni listi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in obarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod, ki vsebuje številne trde plodiče.

 

Rastišče in zgodovina

Šipek je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr.n.št. Šipek uporablja tako tradicionalna kot uradna medicina in morda je šipek eden redkih plodov narave, pri katerem se obe medicini ne prerekata o tem – ali je to zdravilo ali ne.

Šipek je nastal, ko sta Marija in Jožef bežala v Egipt. Ker so jima bili zasledovalci že tesno za petami, sta se morala skriti v trnovo grmovje. Trni so Jezuščka zbodli v ročico in iz kaplje njegove krvi je zrasel šipek. Kot se za tako slavno in uporabno rastlino spodobi, ima števila imena. Vsa ljudska imena rastlin izhajajo iz lastnosti, s katerimi se ponašajo. Ime Divja roža nam tako pove, da je šipek praoče vrtnic. Izvor imena Srblivka je dobro znano vsem, ki so šipek poskusili pojesti surov. O imenu Trnovlja pa pravzaprav ni potrebno izgubljati besed. ( vir: https://janezbozic.wordpress.com/2010/12/27/tam-kjer-spijo-trnjulcice/)


Uporabni deli in sestavine

Za lajšanje zdravstvenih težav uporabljamo šipkove plodove, ki jih običajno nabiramo septembra in jih nato sušimo. Pred tem jih razrežemo, izčistimo semena in z njih dobro speremo belkaste laske. Posušeni plodovi imajo prijeten aromatičen vonj po sadju in kiselkast, malce trpek okus. Zelo bogati so z vitaminom C in tudi z vitaminom B2, pektini, jabolčno in citronsko kislino ter čreslovinami. Vsebujejo tudi proantocianidine, ki delujejo kot antioksidanti.

Prav zaradi obilja vitamina C šipek priporočajo za krepitev odpornosti, proti prehladu, gripi, pomanjkanju vitamina C in splošni utrujenosti. V ta namen lahko uporabljamo poparek, tinkturo ali kapsule. Pogosto jih jemljemo kot splošno okrepčilo med boleznijo in okrevanjem po njej.

Zaradi čreslovin šipek učinkuje kot adstringent, kar pomeni, da krči tkivno površino in tako pomaga pri ustavljanju driske, zlasti če je nastala zaradi povišane telesne temperature. V ta namen uporabljamo prevretek, ki ga pijemo redno, posebej pri zajtrku.

Tako pektini kot organske kisline naj bi šipku pridali diuretični učinek (odvajanje vode). Zato poparek uporabljajo pri vnetnih procesih ledvic in za preprečevanje ponovnih obolenj. Redna uporaba naj bi bila priporočljiva tudi za tiste, ki imajo težave z nastajanjem peska in kamenja v ledvicah ali sečnem mehurju.

Organske kisline spodbujajo izločanje prebavnih sokov in lajšajo vnetje želodčne sluznice.

 

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščen v kategorijo H.

 

Kontraindikacije

Med nosečnostjo ali dojenjem uživanje šipkovih pripravkov ni priporočljivo.

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH