Navadni šipek (Rosa canina) je divja vrtnica, ki nas od maja do julija razveseljuje z nežnimi cvetovi, jeseni pa z rdečimi plodovi prijetno kiselkastega okusa.
Opis
Navadni šipek (Rosa canina) je grmovnica iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste do višine 3 m. Od maja do julija se na trnatih vejah odpirajo nežni svetlo rožnati ali belkasti cvetovi. Ko cvetni listi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in obarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod, ki vsebuje številne trde plodiče.
Foto: Herbessa
Šipek - rastišče in zgodovina
Šipek je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr. n. št. Šipek poznata tako tradicionalna kot uradna uporaba, zato velja za enega bolj cenjenih plodov narave.
Po ljudskem izročilu je šipek nastal, ko sta Marija in Jožef bežala v Egipt. Ker so jima bili zasledovalci že tesno za petami, sta se morala skriti v trnovo grmovje. Trni so Jezuščka zbodli v ročico in iz kaplje njegove krvi je zrasel šipek.
Kot se za tako slavno in uporabno rastlino spodobi, ima šipek številna imena. Vsa ljudska imena rastlin izhajajo iz lastnosti, s katerimi se ponašajo. Ime divja roža nam pove, da je šipek praoče vrtnic. Izvor imena srblivka je dobro znan vsem, ki so šipek poskusili pojesti surov. O imenu trnovlja pa pravzaprav ni potrebno izgubljati besed.
Uporabni deli in sestavine šipka
V zeliščarski uporabi so najbolj cenjeni šipkovi plodovi, ki jih običajno nabiramo septembra in jih nato sušimo. Pred tem jih razrežemo, očistimo semena in z njih dobro speremo belkaste laske.
Posušeni plodovi imajo prijeten aromatičen vonj po sadju in kiselkast, malce trpek okus. Bogati so z vitaminom C, vsebujejo pa tudi vitamin B2, pektine, jabolčno in citronsko kislino ter čreslovine. Vsebujejo tudi proantocianidine, ki jih poznamo kot antioksidativne spojine.
Prav zaradi obilja vitamina C se šipek tradicionalno uporablja v času, ko želimo podpreti odpornost in splošno vitalnost. V ta namen se najpogosteje uporabljajo poparek, tinktura ali kapsule. Pogosto ga ljudje uporabljajo tudi kot splošno okrepčilo v hladnejšem delu leta.
Zaradi čreslovin ima šipek trpek značaj, zato ga v ljudskem izročilu povezujejo z adstringentnim delovanjem. Tradicionalno se omenja tudi pri prebavnih težavah, predvsem kadar želimo poseči po nežnem zeliščnem pripravku.
Pektini in organske kisline dajejo šipku posebno mesto tudi v pripravkih, ki jih ljudje povezujejo s podporo naravnemu izločanju vode iz telesa. Organske kisline pa prispevajo k njegovemu značilnemu svežemu, kiselkastemu okusu.
Šipek - razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je šipek uvrščen v kategorijo H.
Šipek - kontraindikacije
Med nosečnostjo ali dojenjem uživanje šipkovih pripravkov ni priporočljivo brez predhodnega posveta s strokovnjakom.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
