Drage stranke! Zaradi vse slabše epidemiološke slike in v skrbi za vaše in naše zdravje smo se odločili, da do nadaljnjega ni možen osebni prevzem izdelkov na naslovu podjetja! Pakete pošiljamo nemoteno! Hvala za razumevanje in ostanite zdravi!

PLJUČNIK (Pulmonaria officinalis) - že od nekdaj znana bilka za obolela pljuča.

Manja Weingerl dne November 08, 2017

Navadni pljučnik je zelnata trajnica iz družine srhkolistovk (Boraginaceae), ki je dokaj razširjena v Evropi. Ima pegaste dlakave liste, spomladi pa odpre sprva rožnate cvetove, ki pozneje postanejo vijolične barve. Pritlični listi imajo srčasto ali jajčasto obliko, so grobi in nedeljeni ter so izrazito hitro zoženi v pecelj. So rumenozeleni, prisotne pa so tudi okrogle, pogosto ostro zamejene bele lise oz. pege. Zgornja stran lista je gosto pokrita s kratkimi papilami, tj. drobnimi izboklinami različnih oblik iz listne povrhnjice (epidermisa), prisotne pa so še ščetinaste dlake in redki žlezni laski; dlake in laski se nahajajo tudi na steblu. V višino zraste okoli 15 cm. Je pol senčna vrsta.

Cvetovi so zvezdasti z razprostrtim robom in so sestavljeni iz petih zraslih venčnih listov, cvetna časa je zrasla. Cvet je sprva obarvan rdečkasto, nato pa se skozi čas zaradi spremembe pH vrednosti rastlinskih barvil, imenovanih antociani, obarva modro-vijolično. Cveti od marca do maja.

PLJUČNIK (Pulmonaria officinalis)

Foto: Herbessa

 

Pljučnik - rastišče in zgodovina

Navadni pljučnik je razširjen po mnogih deželah Evrope, in sicer na zahodu do Ardenov, na severu do Nizozemske, Danske in osrednje Švedske. Na Norveškem je odsoten, na Britanskem otočju pa je naturaliziran. Na vzhodu sega življenjski prostor do osrednje Rusije in Kavkaza, na jugu pa do severnega Balkana in osrednje Italije. Raste po vsej Sloveniji. Tipičen življenjski prostor obsega svetle listnate in mešane gozdove (npr. bukov gozd) ter gozdne robove, planjave, rečna nabrežja in gorske travnike do 1.300 m nadmorske višine. Na jugu so pogostejši kot na severu. Raste na svežih in vlažnih, s hranili bogatih karbonatnih, ilovnatih ali glinenih tleh.

PLJUČNIK (Pulmonaria officinalis)

Foto: Herbessa

 

Prva poročila o  zdravilnem učinku pljučnika

V ljudskem zdravilstvu se navadni pljučnik že od nekdaj uporablja za zdravljenje ali lajšanje različnih težav, predvsem pljučnih bolezni, kar izhaja iz t. i. doktrine znakov (angl. Doctrine of Signatures), po kateri bi lahko rastline, ki so podobne določenim delom telesa, uporabili za zdravljenje tistih delov telesa. Zaradi vsebovanja različnih sestavin, kot so silicijeva kislina, saponini, tanini in minerali, naj bi deloval protivnetno ter kot antitusik (zdravilo za pomirjanje kašlja).

 

Pljučnik - uporabni deli in sestavine

Uporabni so listi in cvetovi rastline, ki jih je treba posušiti. Pljučnik vsebuje številne uporabne sestavine, namenjene lajšanju zdravstvenih težav, kot so tanin, saponin, kremenčeva kislina, vitamin C in flavonoidi (naravni antioksidanti). Pripravki iz pljučnika blažijo vsa vnetja dihalnih poti, zdravijo hripavost, delujejo kot odličen diuretik (pospešujejo odvajanje vode iz telesa oziroma nastajanje urina v ledvicah), blažijo druga vnetja (vnetje sluznice v želodcu, prebavilih, žrelu in v ustih), med drugim pa si lahko z njimi pomagate tudi pri odpravi hemoroidov ter pri celjenju manjših površinskih ran, sončnih opeklin in ekcemov. Glavna zdravilna učinkovina pljučnika je sluz, ki vam lahko pomaga pri zdravljenju vnetega grla, kroničnega bronhitisa, oslovskega in kroničnega kašlja.

 

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost pljučnika

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščen v kategorijo Z.

 


Pljučnik - kontraindikacije

Pljučnik lahko v manjših količinah vsebuje strupene pirolizidinske alkaloide, zato je priporočljiva pazljiva uporaba – pripravkov iz pljučnika ne uporabljajte predolgo, najbolje ne več kot osem dni zaporedoma.

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH