← Nazaj na vse zeliščne nasvete

MALINJAK (Rubus idaeus)

Malinjak je grm iz družine rožnic, znan po sladkih malinah in listih, ki se tradicionalno uporabljajo v čajnih mešanicah. Plodovi so priljubljeni sveži ali predelani v sokove, sirupe, marmelade in sladice.

Hitra dejstva

Latinsko ime Rubus idaeus
Družina Rožnice (Rosaceae)
Cvetenje Maj do julij
Nabiranje Liste pred cvetenjem, plodove v času zrelosti
Uporabni del Listi, plodovi
Okus Plodovi sladko-kiselkasti, listi blago zeliščni in rahlo trpki
Vonj Nežen, zelen, rahlo sadni
Rastišče Gozdni robovi, jase, poseke, žive meje, vrtovi, sončna do polsenčna rastišča
MALINJAK (Rubus idaeus)

Malinjak (Rubus idaeus) je grm iz družine rožnic, znan po sladkih malinah in listih, ki imajo dolgo zgodovino uporabe v ljudskem zeliščarstvu.

Malinjak, z znanstvenim imenom Rubus idaeus, je vrsta grmovnice s sadeži vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline. Grmičevje ima bodice, ki so sicer majhne, vendar lahko otežijo obiranje malin.

Malinjak je listopadni dvoletni grm z bledo zelenimi listi, ki zraste do 2 m visoko. V drugem letu rasti se v češuljastih socvetjih razcvetijo beli cvetovi.

Malinjak (Rubus idaeus)

Foto: lastna

Rastišče in zgodovina

Malinjak je doma tako v Evropi kot tudi v Aziji. Raste na gozdnih robovih, jasah, posekah, v živih mejah in vrtovih, kjer ima dovolj svetlobe in zmerno vlažna tla.

Prva poročila o uporabi

V ljudskem zdravilstvu so liste malinjakov tradicionalno uporabljali v različnih čajnih pripravkih. Posebej pogosto se omenjajo v povezavi z ženskim izročilom, vendar je pri uporabi v nosečnosti potrebna posebna previdnost in strokovni nadzor.

Zunanje so liste uporabljali v obkladkih in poparkih za nego kože ter za izpiranja. Maline in listi vsebujejo rastlinske snovi, ki so zanimive predvsem zaradi čreslovin, flavonoidov in antocianinov.

Uporabni deli in sestavine

Uporabni deli so listi in plodovi. Liste nabiramo, preden se cvetovi razcvetijo. V ljudskem izročilu se malinjak omenja v čajnih mešanicah za prebavo, hladnejše mesece, ženske čaje in nežna izpiranja.

Zunanje se poparek tradicionalno uporablja za grgranje in izpiranje ustne votline. Pri težavah z očmi, ustno votlino, grlom ali drugimi zdravstvenimi težavami pa takšni pripravki niso nadomestilo za strokovno obravnavo.

Listi vsebujejo polipeptide, flavonoide, rastlinska barvila antocianine in čreslovine. V plodovih so pektin, sadni sladkor, sadne kisline ter vitamini A, B1 in C.

Pomembno je poudariti, da raznovrstni zdravilni nameni, ki jih ljudsko izročilo pripisuje malinjaku, niso v celoti znanstveno utemeljeni.

Razvrstitev in uporabnost

Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je malinjak uvrščen v kategorijo H.

Malinjak je v vsakdanji uporabi najbolj poznan po svojih plodovih, ki so priljubljeni sveži ali predelani v sokove, marmelade, sirupe, sladice in čajne mešanice. Listi se uporabljajo predvsem kot zeliščni dodatek čajem.

Kontraindikacije

Pripravki iz malinjakovih listov niso primerni med nosečnostjo, razen če uporabo priporoči in nadzoruje zdravnik oziroma ustrezno usposobljen strokovnjak. Uporabo pripravkov med porodom mora nujno nadzorovati zdravnik.

Pripravkov ne smete jemati hkrati z zdravili za zniževanje krvnega sladkorja ali z disulfiramom, ki se uporablja pri zdravljenju alkoholizma, brez posveta z zdravnikom.

Viri

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.

Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

O avtorici: Manja Weingerl

Manja je strastna zeliščarica in raziskovalka naravnih zdravil. Z globokim spoštovanjem do tradicije in narave deli svoje znanje, da bi pomagala drugim do boljšega počutja z močjo rastlin.