Navadni glog (Crataegus laevigata) je trnat grm belih cvetov in rdečih plodov, ki ima v zeliščarskem izročilu posebno mesto med rastlinami, povezanimi s srcem.
Opis
Navadni glog (Crataegus laevigata) je srednje visok grm s približno poldrug centimeter dolgimi ostrimi trni. Listi so široko ovalni, sestavljeni iz 3 do 7 krp in grobo nazobčani, na spodnji ploskvi pa so žile porasle z dlačicami.
Cvetovi so veliki 8-15 mm, beli, redkeje rdeči, in imajo dva ali tri vratove pestiča. Čas cvetenja je maja in junija. Rdeči jajčasti plodovi, dolgi 8 do 12 mm, z značilnim ostankom cvetnih listov, vsebujejo pri navadnem glogu dvoje do troje, pri enovratnem pa eno seme.
Glog raste kot redko grmičevje, pa tudi kot živa meja. Dobro uspeva na sončni legi ali v svetlih listnatih gozdovih. Navadni glog cveti kasneje kot enovratni. Posamezne rastline lahko živijo tudi do 500 let.

Foto: Herbessa
Navadni glog - uporabni deli
Uporabni deli gloga so cvet, list in plod. Različni deli rastline vsebujejo različne količine učinkovin, največ pa jih najdemo v glogovih vršičkih, ki se tudi največkrat uporabljajo za pripravo izvlečka.
Navadni glog - raba v kulinariki
Glog se v kuhinji uporablja redkeje. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, vendar za glog te omejitve še niso določene.
Navadni glog v zeliščarski rabi
V glogu najdemo amine, med njimi feniletilamin, o-metoksifeniletilamin in tiramin, flavonoide, tanine in druge snovi, kot so cianogeni glikozidi in saponini.
V zeliščarskem izročilu je glog že dolgo povezan s podporo srcu. Tradicionalno se omenja kot rastlina, ki jo povezujejo s srčno mišico, ritmom srca in prekrvavitvijo. V ljudskem izročilu se glog omenja tudi v povezavi z žilami, občutljivostjo za vremenske spremembe in obdobjem menopavze.
V gotovih zeliščnih pripravkih se pogosto pojavlja skupaj z baldrijanom in belo omelo.
Navadni glog - novejša dognanja
Poleg poskusov na živalih in izoliranih organih je znanih tudi nekaj kliničnih raziskav pri ljudeh. V literaturi se omenjajo raziskave, v katerih so preučevali vpliv gloga na srčno delovanje in subjektivne znake, kot sta težko dihanje in razbijanje srca.
V kombinaciji z baldrijanom, kafro in cereusom so ga preučevali tudi pri srčno-žilnih motnjah živčnega izvora, občutljivosti na vremenske spremembe in nizkem krvnem tlaku. Pri bolnikih s stabilno obliko angine so raziskovali tudi venčni pretok in porabo kisika v srčni mišici. (Vir: Pomurske lekarne)
Pri Herbessi v ponudbi izdelki, ki vsebujejo navadni glog
40% žganje, glog, rman, melisa, lipa
40% žganje, cvetovi in listi gloga, listi bele omele, listi oljke, njivska preslica, brezovi listi, melisa




