Kopriva (Urtica dioica) je hranilna in dobro poznana rastlina, ki jo najdemo ob poteh, zidovih, jasah in posekah, v ljudskem izročilu pa ima zelo dolgo zgodovino uporabe.
Kopriva sodi med koprivovke, družino Urticaceae. Zraste do 150 cm visoko in ima koreniko, ki prezimi. Raste po jasah in posekah, ob zidovih in na neobdelanih tleh. Za rast potrebuje tla z veliko dušika.
Velika kopriva opeče z dlačicami na listih, ki vsebujejo histamin in mravljično kislino. Prav ta značilnost je tudi razlog, da jo skoraj vsi dobro poznamo že od otroštva.
Foto: lastna
Rastišče in zgodovina
Velika kopriva raste po vsem svetu in od nekdaj so jo uporabljali v prehrani ter v ljudskem zeliščarstvu. Je izjemno hranljiva rastlina, ki je bila v preteklosti pomembna tudi kot uporabna surovina.
Botanično ime Urtica izvira iz latinskega izraza urere, kar pomeni skelenje. Ime se nanaša na občutek na koži, ki nastane ob stiku s koprivnimi dlačicami.
V srednjem veku so koprivo uporabljali tudi v različnih ljudskih običajih. Znano je bilo na primer polaganje koprive v seč bolnika za napovedovanje poteka bolezni. Razširjeno je bilo tudi bičanje s stebli kopriv po hrbtu, ki je povzročilo občutek toplote in se v ljudskem izročilu povezovalo z bolečinami v križu in išiasom.
Prva poročila o uporabi
Kopriva je imela že v starih časih velik ugled. Do 17. stoletja so stebla velike koprive uporabljali za izdelavo trpežne, lanu podobne tkanine. Nemci so iz teh tkanin med prvo svetovno vojno izdelovali tudi vojaške uniforme, ko jim je zmanjkalo bombaža.
Grški zdravnik Dioskurid je koprivo omenjal v povezavi s prebavo, izločanjem seča, ranami in drugimi ljudskimi pripravki. V zeliščnih knjigah 16. stoletja so ta znanja pogosto povzemali in dopolnjevali.
Uporabni deli in sestavine
Uporabni deli rastline so listi in korenine. Listi vsebujejo železo in vitamin C, ki pomaga pri absorpciji železa. V njih najdemo tudi minerale, zlasti kalcij, kalij in kremenčevo kislino, ter fenole in flavonoide.
Korenine so bogate s polisaharidi, lecitinom in različnimi fenolnimi spojinami. Za zeliščno uporabo so primerni sveži ali posušeni listi, pa tudi sveža ali posušena korenina.
Sodobne raziskave so se ukvarjale z različnimi sestavinami koprive, med njimi tudi s flavonoidi, kot je kvercetin. Kopriva je zato zanimiva kot hranilna rastlina in kot sestavina tradicionalnih čajev, jedi in zunanjih pripravkov.
V ljudskem izročilu se velika kopriva omenja pri pomladnih čajnih mešanicah, jedeh za krepitev po zimi, pripravkih za kožo in lase ter kot rastlina, povezana z izločanjem vode. Takšne navedbe ne nadomeščajo strokovne obravnave pri zdravstvenih težavah.
Zunanje se kopriva tradicionalno uporablja v pripravkih za lasišče, mastno kožo in domačo nego las. Pogosto jo najdemo tudi v šamponih, izpiranjih in zeliščnih vodah.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je kopriva uvrščena v kategorijo H.
ESCOP omenja uporabo listov koprive pri revmatskih obolenjih in vnetjih sečil, korenino pa pri težavah s prostato. Pri takšnih stanjih je priporočljivo upoštevati navodila za posamezen pripravek in se po potrebi posvetovati s strokovnjakom.
Kopriva je v vsakdanji uporabi najbolj poznana kot pomladna divja zelenjava, čajna rastlina in sestavina domačih pripravkov. Mladi listi so uporabni v juhah, omletah, nadevih, špinačnih jedeh in čajnih mešanicah.
Kontraindikacije
Pripravkov iz listov koprive ne uporabljajte med nosečnostjo ali v času dojenja brez posveta s strokovnjakom, saj ni dovolj ustreznih znanstvenih izsledkov.
Pri edemih, ki so posledica omejenega delovanja srca ali ledvic, uporaba pripravkov za izločanje vode ni primerna. Previdnost je priporočljiva tudi pri jemanju zdravil za krvni tlak, sladkor, odvajanje vode ali redčenje krvi.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
