Obveščamo vas, da smo od 05.08.2020 do 12.08.2020 na dopustu. Vsa naročila bomo odpremili po 12.08.2020. Hvala za razumevanje.

KOPRIVA (Urtica dioica)

Manja Weingerl dne November 07, 2017

Kopriva sodi med koprivovke ( družina Urticaceae). Zraste do 150 cm visoko in ima koreniko, ki prezimi. Raste po jasah in posekah, ob zidovih in na neobdelanih tleh. Velika kopriva opeče z dlačicami na listih, ki vsebujejo histamin in mravljično kislino. Kopriva potrebuje za rast tla z veliko dušika.

KOPRIVA (Urtica dioica) 

Foto: lastna


Rastišče in zgodovina

Velika kopriva raste po vsem svetu in od nekdaj so jo uporabljali za prehrano ljudi in tudi v medicinske namene. Izjemno je hranljiva in tudi zdravilna. Botanično ime koprive Urtica izvira iz latinskega izraza »urere«, kar pomeni skelenje. Ime se nanaša na skelenje kože, če se pri stiku s koprivo sprosti neškodljiv strup(predvsem iz mravljinčne kisline).V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika za napovedovanje izida bolezni: če je dan in noč ostala zelena, je bil to znak skorajšnje ozdravitve, če pa se je skrčila, je bilo vsako upanje zaman. Zelo razširjeno je bilo bičanje s stebli kopriv po hrbtu, kar daje nekajurni občutek toplote in naj bi pomagalo pri išiasu in lumbagu.

 

Prva poročila o  zdravilnem učinku

Še vedno premalo ljudi ve, da je velika kopriva (Urtica dioica) ena izmed najbolj zdravilnih rastlin, kar jih imamo. Če bi človeštvo to vedelo, bi vsi pridelovali koprive. Če ne bi bila pekoča, bi bila že davno iztrebljena. Insekti in živali bi poskrbeli za to. Je pa kopriva imela že v starih časih velik ugled. Do 17. stoletja so stebla velike koprive uporabljali za izdelavo trpežne, lanu podobne tkanine. Nemci so iz teh tkanin – ko jim je zmanjkalo bombaža – med prvo svetovno vojno izdelovali vojaške uniforme. Grški zdravnik Dioskurid ji je pripisoval učinek pri splošni slabosti, prebavi in izločanju seča, “čiščenju krvi”, kašlju, ranah, čirih in krvavitvah. V zeliščnih knjigah 16. stoletja so to znanje preprosto prevzeli.

 

Uporabni deli in sestavine

Uporabni deli rastline so listi in korenine. Listi vsebujejo železo in vitamin C, ki pomaga pri absorpciji železa. Poleg tega so v njih tudi drugi minerali, zlasti kalcij, kalij in kremenčeva kislina ter fenoli in flavonoidi. Korenine so bogate s polisaharidi, lecitinom, različnimi fenolnimi spojinami in fenoli. Za zdravilno uporabo so primerni sveži ali posušeni listi, pa tudi sveža korenina.

Sodobna znanost je odkrila, da velika kopriva vsebuje tudi pigment kvercetin. Ta flavonoid je močan antioksidant in antihistaminik, ki zmanjšuje huda vnetja. V bistvu je velika kopriva zdravilo za kožno bolezen urtikarijo ali koprivnico in za druge izpuščaje in kožne alergijske reakcije.

Pa poglejmo, pri katerih težavah se je velika kopriva še izkazala:

  • znižuje krvni sladkor
  • lajša težave pri revmi
  • učinkuje proti driskam
  • pomaga pri hemoroidih
  • uporablja se pri težavah z ekcemi, ki jih povzroča virus herpes
  • pri težavah z uriniranjem zaradi povečane prostate
  • čisti kri
  • ureja izločanje blata
  • pomaga pri oblolenju jeter in žolča
  • pri krčih in čirih v želodcu
  • pri virusnih obolenjih
  • pri utrujenosti in izčrpanosti
  • pri slabokrvnosti
  • in še in še bi lahko naštevali

Zunanje uporabljamo veliko koprivo pri aknah, ekcemih, mastni koži in prhljaju.

 

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščena v kategorijo H.
  • ESCOP priporoča uporabo listov koprive pri revmatskih obolenjih in vnetjih sečil, pa tudi uporabo korenine pri boleznih prostate.
  • Sestavine listev zavirajo tvorbo vnetnih snovi. Pri poskusih na živalih je izvleček deloval kot analgetik in diuretik.
  • Posamezne sestavine korenine koprive zavirajo encime v prostati. Pri miših je izvleček preprečil bolezensko rast prostate. Poleg tega korenine povečujejo količino in pretok seča.

 

Kontraindikacije

Pripravkov iz listov kopriv ne uživajte med nosečnostjo ali v času dojenja, saj še ni ustreznih znanstvenih izsledkov. Pri edemih, ki so posledica omejenega delovanja srca ali ledvic, terapija z izpiranjem ni primerna.

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH