← Nazaj na vse zeliščne nasvete

OŽEPEK (Hyssopus officinalis)

Ožepek oziroma izop je aromatična rastlina iz družine ustnatic, znana po modrih cvetovih, močnem vonju, medonosnosti in dolgi zgodovini uporabe v zeliščarstvu, kulinariki ter dišavnih mešanicah.

Hitra dejstva

Latinsko ime Hyssopus officinalis
Družina Ustnatice (Lamiaceae)
Cvetenje Poletje
Nabiranje Na začetku cvetenja, v suhem vremenu
Uporabni del Nadzemni deli rastline, listi, cvetovi
Okus Grenkast, aromatičen, rahlo oster
Vonj Močan, aromatičen, zeliščen, rahlo smolnat
Rastišče Suha, sončna, skalnata in gruščnata rastišča; Sredozemlje, vrtovi, zeliščne grede
OŽEPEK (Hyssopus officinalis)

Ožepek oziroma izop (Hyssopus officinalis) je aromatična rastlina iz družine ustnatic, znana po modrih cvetovih, močnem vonju in dolgi zgodovini uporabe v zeliščarstvu, kulinariki ter dišavnih mešanicah.

Ožepek, z drugim imenom tudi izop, sodi med ustnatice, družino Lamiaceae. Rod je aromatičen, z dvignjenim razvejanim steblom, dolgim do 60 cm, ki je na vršičkih pokrito s finimi dlačicami. Listi so ozki in podolgovati, dolgi od 2 do 5 cm. Majhni modri cvetovi cvetijo na zgornjih vejah v poletnem času.

Najbolj poznana vrsta je navadni ožepek (Hyssopus officinalis), ki ga gojijo tudi zunaj njegovega izvirnega območja - Sredozemlja.

Rastišče in zgodovina

Ožepek izvira iz območja od vzhodnega Sredozemlja do osrednje Azije. Divje raste po suhih, skalnatih in gruščnatih krajih. Ožepek oziroma izop so poznali že v antični dobi, cenili pa so ga kot rastlino, povezano z religioznimi obredi čiščenja. Omenjen je tudi v Svetem pismu.

V Evropo so ožepek prinesli v 10. stoletju menihi benediktinskega reda, ki so ga uporabljali kot zeliščno rastlino in za odišavljanje likerjev.

Štejejo ga za pomembno medonosno rastlino, saj njegovi cvetovi močno privabljajo čebele. V biodinamičnem vrtnarjenju je cenjen tudi kot spremljevalna rastlina, saj ga povezujejo z odganjanjem listnih uši, kapusovega belina, polžev in drugih škodljivcev. V bližini vinske trte naj bi ugodno vplival na njeno rast.

Sveži ali posušeni listi so uporabni tudi v dišečih vrečkah. V parfumski industriji uporabljajo ožepkovo eterično olje, suhe cvetove pa dodajajo različnim dišavnim mešanicam in potpurijem.

Prva poročila o uporabi

V ljudskem zdravilstvu se ožepek pojavlja v različnih zunanjih in notranjih pripravkih. Kaša iz zmečkanih listov se je tradicionalno uporabljala kot obkladek, čaj pa se je omenjal pri izpiranju ustne votline in drugih domačih pripravkih.

Sveta Hildegarda je v svojih zapisih omenjala tudi ožepkovo vino. Pripravljalo se je iz sladkega korena, cimeta, ožepka, komarčka, vina in medu. Takšni zapisi so danes zanimivi predvsem kot del zgodovine zeliščarstva in samostanske tradicije.

Uporabni deli in sestavine

Pri ožepku se uporabljajo nadzemni deli rastline. Nabiramo ga na začetku cvetenja. Ožepkovi cvetovi vsebujejo aromatično eterično olje, sestavljeno iz več snovi, med katerimi so pomembne kafra in terpeni. Poleg tega so v rastlini čreslovine, flavonoidi ter kofeinska in rožmarinska kislina.

V ljudskem izročilu se ožepek pogosto omenja pri čajih za hladnejše mesece, pri pripravkih za dihala in kot aromatično grenko zelišče. Zaradi izrazitega vonja in okusa se uporablja tudi v kulinariki, predvsem previdno in v manjših količinah.

Raziskave so preučevale različne sestavine ožepka, tudi eterično olje in rastlinske izvlečke, vendar takšni podatki ne pomenijo, da je rastlina primerna za samostojno zdravljenje bolezni. Pri zdravstvenih težavah, jemanju zdravil ali občutljivosti je potreben posvet s strokovnjakom.

Razvrstitev in uporabnost

Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je ožepek uvrščen v kategorijo H.

Ožepek je zanimiv predvsem kot aromatična zeliščna rastlina z dolgo zgodovino uporabe. Zaradi vsebnosti eteričnega olja ga uporabljamo zmerno, posebej pri notranji uporabi.

Kontraindikacije

Nosečnice in doječe matere naj se izogibajo pripravkom iz izopa. Prav tako ni primeren za otroke in osebe z visokim krvnim tlakom brez posveta s strokovnjakom.

Ljudje, ki so alergični na origano ali druge rastline iz družine ustnatic, so lahko občutljivi tudi na ožepek. Pri uporabi eteričnega olja je potrebna posebna previdnost, saj gre za koncentriran pripravek.

Viri

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.

Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

O avtorici: Manja Weingerl

Manja je strastna zeliščarica in raziskovalka naravnih zdravil. Z globokim spoštovanjem do tradicije in narave deli svoje znanje, da bi pomagala drugim do boljšega počutja z močjo rastlin.