← Nazaj na vse zeliščne nasvete

POPROVA META (Mentha piperita)

Poprova meta je aromatična trajnica iz družine ustnatic, znana po svežem vonju, mentolu in uporabi v čajih, kulinariki, pastilah, ustnih vodicah ter zeliščnih pripravkih.

Hitra dejstva

Latinsko ime Mentha x piperita
Družina Ustnatice (Lamiaceae)
Cvetenje Julij do september
Nabiranje Liste in cvetoče vršičke nabiramo pred ali na začetku cvetenja
Uporabni del Listi, cvetoči vršički, eterično olje
Okus Svež, oster, mentolov, rahlo sladkast
Vonj Močan, svež, mentolov, hladen
Rastišče Vrtovi, zeliščne grede, lonci, vlažna in hranljiva tla, sončna do polsenčna rastišča
POPROVA META (Mentha piperita) Herbessa

Poprova meta (Mentha x piperita) je aromatična trajnica iz družine ustnatic, znana po svežem vonju, hladilnem mentolu in priljubljeni uporabi v čajih, kulinariki ter zeliščnih pripravkih.

Botanični opis

Poprova meta sodi med ustnatice, družino Lamiaceae, in je trajna zel, ki zraste približno 90 cm visoko. Steblo je razvejano, večinoma golo in pogosto vijolično obarvano. Listi so podolgovato ovalni. Cvetni venec je prav tako vijoličast, s skoraj enakomernimi, štirikrpnimi venčnimi listi.

Rastišče in zgodovina

Poprova meta (Mentha x piperita) je znana že iz antičnih časov. Stari Egipčani in Grki so jo gojili kot uporabno in aromatično rastlino, cenjeno zaradi prijetnega vonja in uporabe v domačih pripravkih.

V grški mitologiji je poprova meta začarana nimfa, Plutonova ljubica, ki jo je iz ljubosumnosti v rastlino, ki jo lahko vsak zmečka, spremenila Plutonova žena Persefona. Pluton, ki ni mogel odčarati ženinega uroka, je rastlino obdaril s privlačnim vonjem, ki zadiši vsakokrat, ko zmečkamo njene liste.

Prav zaradi privlačnega vonja je poprova meta vse do danes ostala zelo priljubljena rastlina. Priljubljenost pri gojenju si je pridobila tudi s svojo preprostostjo. Je nezahtevna rastlina, ki uspeva na vrtovih, balkonih, terasah ali celo v domači kuhinji.

Prva poročila o uporabi

Poprova meta je prastara uporabna rastlina, ki so jo kot grobni pridatek našli tudi v tisočletja starih egipčanskih grobovih. Dioskurid jo je opisal kot želodcu prijazno rastlino, Plinij pa jo je omenjal pri bolečinah trebuha in težavah z žolčem.

Učinke poprove mete, povezane s prebavo, izločanjem žolča in sproščanjem krčev, sta omenjala tudi Matthiolus in Tabernaemontanus. Pri teh starih izročilih pa ni vedno jasno, ali gre za poprovo meto ali kakšno drugo sorodno vrsto mete.

Uporabni deli in sestavine

Uporabljamo posušene liste poprove mete in eterično olje, pridobljeno z vodno-parno destilacijo iz sveže nabranih, cvetočih vrhov vej poprove mete. Listi poprove mete so zaradi prijetnega vonja zelo priljubljena začimba in čajna rastlina.

Poprova meta vsebuje eterično olje, v katerem je najbolj prepoznaven mentol. Prav mentol daje meti značilen svež, hladilen občutek in močno aromo. Zaradi tega jo pogosto najdemo v čajih, pastilah, zobnih pastah, ustnih vodicah, kozmetiki in kulinariki.

V ljudskem izročilu se poprova meta najpogosteje omenja pri čajnih pripravkih za prebavo, napenjanje in občutek teže po obroku. V toplih krajih je priljubljen tudi čaj iz poprove mete, ki se pije kot osvežilen napitek.

Eterično olje poprove mete je koncentriran pripravek, zato ga uporabljamo previdno in po navodilih. V zunanjih pripravkih je znano po hladilno-grelnem občutku, ki ga daje mentol.

Razvrstitev in uporabnost

Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je poprova meta uvrščena v kategorijo H.

ESCOP priporoča uporabo listov poprove mete pri simptomatski uporabi ob prebavnih motnjah, napenjanju in vnetju želodčne sluznice. Omenja se tudi uporaba pri krčevitih obolenjih žolčnika in žolčevodov. Ta priporočila temeljijo predvsem na izkušnjah in niso v celoti podprta s kliničnimi raziskavami.

Kontraindikacije

Olja poprove mete ne nanašajte na prsi ali obraz dojenčkov in majhnih otrok, saj lahko povzroči krč glasilk ali celo zastoj dihanja. Ne uporabljajte ga pri kontaktni alergiji na poprovo meto, pri vnetju žolčnika, zapori žolčevodov ali hudih okvarah jeter.

Pri nosečnosti, dojenju, jemanju zdravil ali občutljivem želodcu je pri redni uporabi večjih količin priporočljiv posvet s strokovnjakom.

Viri

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.

Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

O avtorici: Manja Weingerl

Manja je strastna zeliščarica in raziskovalka naravnih zdravil. Z globokim spoštovanjem do tradicije in narave deli svoje znanje, da bi pomagala drugim do boljšega počutja z močjo rastlin.