Menopavza ni bolezen, temveč naravno življenjsko obdobje. Kljub temu pa lahko prinese spremembe, ki jih ženska močno občuti: v spanju, razpoloženju, energiji, koži, kosteh, spolnosti in vsakodnevnem počutju.
V zadnjih desetletjih se o menopavzi govori vse bolj odprto, kar je zelo dobro. Dolgo je bila to tema, o kateri se je govorilo tiho, čeprav jo doživi vsaka ženska, ki gre skozi naravni prehod iz rodnega v zrelejše življenjsko obdobje.
Beseda menopavza izhaja iz grških besed menos, kar pomeni mesec, in pausis, kar pomeni prenehanje. To se lepo ujema z medicinskim pomenom menopavze: gre za trajno prenehanje menstruacije.
Kaj je menopavza?
Menopavza pomeni trajno prenehanje menstruacije. Zdravniki jo običajno določijo za nazaj, ko ženska najmanj 12 mesecev ni imela menstruacije in za to ni drugega očitnega vzroka.
Najpogosteje nastopi med 45. in 55. letom starosti, povprečno okoli zgodnjih petdesetih let. Obdobje pred menopavzo, ko se hormoni začnejo spreminjati in menstruacije postajajo neredne, imenujemo perimenopavza ali klimakterij.
Pomembno je poudariti: menopavza ni bolezen. Je naraven proces, vendar lahko pri nekaterih ženskah povzroči precej izrazite telesne in čustvene spremembe.
Slika: silviarita, Pixabay
Pogosti znaki menopavznega prehoda
Vsaka ženska menopavzo doživlja drugače. Nekatere imajo le blage spremembe, druge pa izrazite simptome, ki vplivajo na spanec, delo, odnose in vsakodnevno počutje.
Med pogoste znake prehoda v menopavzo spadajo:
- navali vročine,
- nočno potenje,
- motnje spanja,
- nihanje razpoloženja,
- utrujenost,
- suha nožnica,
- zmanjšan libido,
- težave s koncentracijo ali spominom,
- spremembe telesne teže,
- spremembe kože in las,
- postopno zmanjševanje kostne gostote.
Simptomov ne moremo posploševati, saj se telo vsake ženske odziva drugače. Če so težave močne, dolgotrajne ali vplivajo na kakovost življenja, je zelo smiselno poiskati nasvet ginekologa ali drugega strokovnjaka.
Kaj lahko pomaga pri dobrem počutju?
Ko nastopi menopavzno obdobje, je dobro telesu nameniti več pozornosti. Pomagajo lahko redno gibanje, vaje za moč, dovolj spanja, urejena prehrana, dovolj tekočine in skrb za psihično razbremenitev.
Pri prehrani je smiselno vključevati veliko zelenjave, sadja, kakovostne beljakovine, zdrave maščobe, oreščke, semena in živila, bogata z minerali. V tem obdobju so posebej pomembni kalcij, magnezij, cink, selen, vitamin D, vitamini skupine B ter antioksidanti, kot sta vitamina C in E.
Za kosti je pomembno tudi gibanje z obremenitvijo, na primer hoja, vaje za moč, ples, lažje uteži ali druge aktivnosti, prilagojene sposobnostim in starosti.
Zelišča kot podpora v menopavzi
V zeliščarski tradiciji poznamo več rastlin, ki se povezujejo z ženskim počutjem, spanjem, umirjanjem, potenjem in hormonskimi spremembami. Pri tem je pomembno, da zelišča razumemo kot podporo, ne kot nadomestilo za zdravniško obravnavo ali hormonsko terapijo, kadar je ta potrebna.
Žajbelj
Žajbelj se tradicionalno uporablja pri potenju in občutku vročinskih oblivov. Pogosto ga najdemo v čajnih mešanicah za ženske v zrelejšem obdobju. Zaradi močnih učinkovin ga uporabljamo zmerno in ne dolgotrajno brez premora.
Šentjanževka
Šentjanževka se v zeliščarski tradiciji povezuje z razpoloženjem in notranjo stabilnostjo. Pri njej pa je potrebna velika previdnost, saj lahko vpliva na delovanje številnih zdravil, med drugim antidepresivov, kontracepcije, zdravil za redčenje krvi in nekaterih drugih zdravil.
Baldrijan
Baldrijan je znano zelišče za večerno umirjanje in podporo spanju. Lahko je uporaben pri občutku napetosti in nemira, vendar ga uporabljamo premišljeno, posebej če jemljemo pomirjevala, uspavala ali druga zdravila, ki vplivajo na živčni sistem.
Arnika
Arnika se tradicionalno uporablja predvsem zunanje, na primer v mazilih ali pripravkih za masažo mišic in sklepov. Ni primerna za notranjo uporabo brez strokovnega nadzora.
Črna detelja
Črna detelja vsebuje rastlinske izoflavone, zato se pogosto omenja pri ženskah v menopavzi. Lahko je zanimiva kot del zeliščne podpore, vendar ni primerna za vsakogar, posebej pri hormonsko občutljivih stanjih ali ob jemanju določenih zdravil.
Njivska preslica
Njivska preslica je znana po vsebnosti kremenčeve kisline in se tradicionalno povezuje s podporo tkivom, lasem, nohtom in kostem. Uporabljamo jo zmerno in z občutkom.
Grozdnata svetilka
Grozdnata svetilka, pogosto znana tudi kot črna kohoš, se v zeliščarstvu omenja pri ženskih prehodnih obdobjih, predvsem v povezavi z vročinskimi oblivi. Pri uporabi je potrebna previdnost, posebej pri boleznih jeter, hormonsko občutljivih stanjih ali ob jemanju zdravil.
Melisa
Melisa je nežno zelišče za umirjanje, večerne čaje in trenutke, ko potrebujemo malo več notranje mehkobe. Lepo se ujame z baldrijanom, lipo, sivko ali drugimi pomirjevalnimi zelišči.
Kdaj poiskati strokovni nasvet?
Strokovni posvet je priporočljiv, če so navali vročine zelo močni, če se pojavijo izrazite motnje spanja, tesnoba, depresivno razpoloženje, krvavitve po menopavzi, bolečine, izrazita suhost nožnice ali težave, ki vplivajo na kakovost življenja.
Danes obstaja več možnosti podpore: od sprememb življenjskega sloga, lokalnih pripravkov za suhost nožnice, nehormonskih pristopov, do hormonske terapije, kadar je primerna. Najboljša izbira je odvisna od posameznice, njenih simptomov, zdravstvene zgodovine in želja.
Menopavza ni konec ženskosti, temveč prehod. Telo se spreminja, a z več razumevanja, podpore in nežnosti lahko to obdobje postane čas novega ravnovesja.
Viri in opomba
Članek je informativne narave in temelji na splošnih informacijah o menopavzi ter zeliščarski tradiciji. Zelišča niso nadomestilo za zdravniško obravnavo. Pri močnih simptomih, hormonsko občutljivih stanjih, boleznih jeter, nosečnosti, dojenju ali jemanju zdravil se pred uporabo zelišč posvetujte s strokovnjakom.
