Sladki pelin (Artemisia annua) je močno dišeča enoletnica iz družine pelinov, znana po sladkastem vonju, grenkem okusu in dolgi zgodovini uporabe v tradicionalnem kitajskem zdravilstvu.
Botanični kartotečni list
Enoletni pelin, pogosto imenovan tudi sladki pelin (Artemisia annua; kitajsko qinghao), je pogosta vrsta pelina na severnem Kitajskem, razširjena pa je tudi drugod po zmerno toplem pasu. Ta močno dišeča rastlina je na Zahodu postala znana zaradi zanimive zgodovine uporabe in sestavin, ki jih vsebuje.
Spada v veliko družino pelinov. Sladek je predvsem njegov vonj, okus pa je grenak. Raste kot enoletni grm, ki lahko zraste tudi več kot dva metra visoko. Pobira se v suhem in lepem vremenu ter ob primernem dnevu.
Cvetovi sladko dišijo in so podobni navadnemu pelinu. Na tradicionalno vrednost te rastline so ljudje sčasoma precej pozabili, danes pa jo marsikje gojijo predvsem zaradi videza in vonja.
Rastlina zraste do približno 1,8 metra visoko. Iz ene sadike lahko pridobijo okoli 400 gramov cvetov in listkov, ki so primerni za pripravo čaja. Iz enega kilograma sladkega pelina pridobijo okoli 8 mililitrov eteričnega olja.

Foto: lastna
Rastišče in zgodovina
Sladki pelin izhaja iz Azije. Že pred več kot 2000 leti so ga Kitajci uporabljali v tradicionalnem zdravilstvu. Na Balkan so ga prinesli Turki, ki so ga nosili s seboj zaradi čudovitega vonja, ki je odganjal mrčes, v ljudski uporabi pa so ga povezovali tudi z vročičnimi stanji in bolečinami.
Prva poročila o uporabi
Kitajska znanstvenica Youyou Tu je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za odkritje artemisinina, pomembne učinkovine, povezane s sladkim pelinom. Njeno delo je imelo velik pomen predvsem pri raziskavah in razvoju zdravljenja malarije.
V tradicionalni uporabi se sladki pelin omenja pri vročičnih stanjih, zlatenici, podpori jeter, prehladih, gripi, prebavnih krčih, menstrualnih težavah in kot rastlina z izrazitim vonjem, ki odganja mrčes.
V literaturi se sladki pelin omenja tudi zaradi vsebnosti artemisinina in drugih spojin, kot so kvercetin, luteolin, kafra, fitosteroli in druge naravne učinkovine. Te spojine so predmet različnih raziskav, predvsem zaradi njihovega antioksidativnega, protivnetnega in protimikrobnega potenciala.
V nekaterih virih se artemisinin raziskuje tudi v povezavi z rakavimi celicami, vendar takšne navedbe sodijo na področje strokovne medicine in jih ne smemo razumeti kot priporočilo za samostojno zdravljenje. Pri resnih zdravstvenih stanjih je vedno potreben posvet z zdravnikom.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je sladki pelin uvrščen v kategorijo Z.
Kontraindikacije
Kontraindikacije v izvirnih virih niso jasno navedene. Ker pa gre za rastlino z močnimi učinkovinami in uvrstitvijo v kategorijo Z, je pri uporabi potrebna previdnost. Uporaba ni priporočljiva brez ustreznega strokovnega nasveta, posebej pri nosečnosti, dojenju, kroničnih boleznih ali jemanju zdravil.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/


