Obveščamo vas, da smo od 05.08.2020 do 12.08.2020 na dopustu. Vsa naročila bomo odpremili po 12.08.2020. Hvala za razumevanje.

RMAN (Achillea millefolium)

Manja Weingerl dne November 08, 2017

RMAN (Achillea millefolium)

 

Botanični kartotenčni list

Rman (znanstveno ime Achillea) je rod kritosemenk iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo približno 85 danes živečih opisanih vrst. Kot pri ostalih nebinovkah imajo predstavniki cvetove v koških - glavičastih socvetjih, ki so nadalje združeni v gosto češuljo. Za rmane konkretno pa je značilno, da je venec jezičastih cvetov bolj ali manj okrogel, listi pa so pernato deljeni in na steblu nameščeni premenjalno. Koški so majhni. Cvetovi so lahko beli, rumeni, oranžni, rožnati ali rdeči.

 

Rastišče in zgodovina

Predstavniki rastejo v Evropi in v območjih Azije z zmernim podnebjem. Nekaj vrst raste tudi v Severni Ameriki. Rod je dobil znanstveno ime po grškem mitološkem junaku Ahilu, ki naj bi sodeč po Iliadi z rmanom zdravil rane svojih vojakov. Linne, ki je rod opisal, je uporabil tradicionalno ime, ki so ga hortikulturisti prevzeli iz grščine. Nekatere vrste so znane po svojem zdravilnem delovanju, zaradi česar se uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, druge pa gojijo kot okrasne rastline.

 

Prva poročila o  zdravilnem učinku

Rman velja za klasično zdravilno rastlino. Že Dioskurid, Plinij in Hildegarda Bingenska so omenjali uporabo rmana za ustavljanje krvavitve in celjenje ran. Lonicerus in Tabernaemontanus sta poleg tega opisala še vpliv rmana na spodbujanje teka in prebave. Ahil naj bi od kentavra Kirona, poznavalca zelišč, izvedel za rmanov vpliv na celjenje ran.

 

Uporabni deli in sestavine

Uporabljamo cvetove iz posšenih socvetij in svežo ali posušeno zel. Značilne sestavine so eterično olje, seskviterpenski laktoni, na primer ahilicin in flavonoidi. V zdravilstvu se rman uporablja proti vročini, prehladu, griži, driski, napenjanju, krvaveči zlati žili, zvišanemu krvnemu tlaku, pri možganski in koronarni trombozi povezani z zvišanim tlakom, za povrnitev teka, ob izostanku mesečnega perila. Rman je še posebej uporaben za dekleta in žene, ki imajo ob menstruaciji krče s spremljajočimi bolečinami v križu v spodnjem delu trupa.

Rman je diaforetik, potilo, antipiretik, sredstvo proti vročini, spazmolitik, blažilo krčnih bolečin, sedativ in hipnotik, pomirjevalo in uspavalo, hipotenziv, zniževalec krvnega tlaka, adstringent, krčilo tkivnih površin, diuretik, spodbujevalec nastanka in izločanja vode ter uroantiseptik oziroma razkužilo za sečila.

Zaradi eteričnih olj in drugih učinkovin, ki jih vsebuje, se navadni rman pogosto uporablja v ljudskem zdravilstvu, največkrat za blaženje vnetij, prebavnih težav in prekomernega znojenja ter ustavljanje krvavitev. V preteklosti so ga uporabljali tudi kot zelenjavo za prehrano ali njegov izvleček za aromo pri varjenju piva. Kot dodatek jedem in pijačam (predvsem žganim) se uporablja še danes.

V vrtu izboljša rast drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja nekatere škodljivce (predvsem rastlinojede žuželke) in privablja druge, ki plenijo škodljivce (npr. ose). Za namene hortikulture so vzgojili že več okrasnih varietet. Zaradi svoje nezahtevnosti lahko postane tudi invazivna rastlina.

 

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščen v kategorijo H.
  • Uporaba cvetov in zeli rmana se priporoča pri izgubi teka in prebavnih motnjah, pa tudi zunanje za kopeli pri funkcionalnih obolenjih podtrebušja pri ženskah. Učinek sproščanja krčev, spodbujanje izločanja žolča in zaviranja vnetja je glede na sestavine verjeten, znanstveno pa še ni neizpodbitno potrjen.

 

Kontraindikacije

Alergija na košarice.

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH