Nimate izdelkov v nakupovalnem vozičku.
Vijolice, trobentice, marjetice, koprive, pljučnik, čemaž, lapuh regrat in še kaj … že iz zemlje klijejo, saj so k nam prišli prvi spomladanski dnevi. Odpravimo se zdravju naproti in iz dehteče narave prinesemo nekaj pomladnih krepil in čistil, ki nas bodo dostojno očistila zimske nesnage. Ne samo da to godi telesu, z njimi se radosti tudi naša duša!
Marsikdo med nami se prvim toplim sončnim žarkom pusti zmamiti na prosto. V naravi najdemo ali nekateri celo že na svojih gredah bogato ponudbo spomladanskih zelišč. Pomlad pomeni novo življenje, rast in cvetenje. Da bomo prečistili telo po vseh zimskih pregrešitvah in poskusili pregnali že prisotno pomladansko utrujenost, se kot prvo odpravimo na dolg sprehod v naravo, kjer lahko mimogrede naberemo še skromno košarico regrata, čemaža, vijolic, trobentic, mladih kopriv …
Najboljše je divje, tisto kar zraste v naravi.
Spomladi nam raste tako rekoč pred nosom osvežilna, zdravilna, čistilna in naravnost odlična hrana. Seveda če so naše oči naravnane v to smer, da jo sploh opazijo. Tako si lahko končno privoščimo nekaj pristnega, nekaj osvežilnega, nekaj divjega( tako imenovano divjo zelenjavo in divja zelišča). Nabrano si lahko privoščimo v kakšni okusni solati, juhi ali zgolj čajni mešanici za razstrupljanje. Ko nabiramo spomladanske samonikle rastline (trpotec ,marjetice, regrat, rman, čemaž, kislice, jagodovi listi, dežen navadna smrdljivka, kurja črevca, vijolice, trobentice, koprive, plešec, pljučnik, kasneje pa še smrekovi in hmeljevi vršički) imejmo v mislih, da te rastline premorejo precej več vitaminov in rudnin od pridelane zelenjave, zlasti tiste, ki jo kupimo v trgovini. Pri nabiranju zelišč v naravi bodimo pozorni le, da ne nabiramo el teh ob cestnih obronkih, gnojenih travnikih, blizu naselij ipd.
Ker pa verjamem, da vsi nismo vešči v nabiranju oziroma poznavanju vseh prej omenjenih rastlin, sem se odločila da vam nekatere podrobneje predstavim.
Prve znanilke pomladi so pri nas nekako navadni jeglič oz. trobentice. V skoraj vseh zeliščnih knjigah najdemo opis, da so pomladne kure s trobentičnim čajem izvrstne za čiščenje krvi in razstrupljanje. Če trobenticam dodamo še kakšno drugo spomladansko rastlino, denimo koprivne liste, cvetove in liste vijolice, regratove korenine( ki smo jih nabrali pozno v jeseni) in še katero drugo spomladansko zelišče, dobimo super čaj . Čaj iz trobentic nam bo očistil kri, upočasnil strjevanje krvi, pospešil izločanje vode iz telesa, krepil živce in srce, lajšal revmatične težave, priskrbel spanec , ublažil migreno in glavobol. Po tem čaju sezite tudi takrat, kadar močno kašljate, imate bronhitis, astmo, pljučnico ali ste močno prehlajeni. Mlade liste in cvetove lahko uporabimo tudi v svežih spomladanskih solatah, ki nam bodo dale novih moči in zaleta. Pater Simon Ašič v priročniku za nabiranje zdravilnih zelišč govori o čaju iz svežih, poparjenih cvetov trobentic kot zdravilu za vse vrste katarjev in sredstvu, ki spravlja iz telesa snovi, ki so se nabrala ob neprimerni hrani.
Foto: lastna
Ste vedeli, da kura iz vijolic na začetku pomladi pomaga našemu telesu, da se znebi vseh strupov in nezaželenih snovi ter se zoperstavi mozoljavosti? Verjetno ne, saj marsikdo od nas, nabira vijolice za krasen mini šopek za naše vazice. Iz vijolic si lahko skuhamo čaj, le-tega pa lahko uporabimo tudi za umivanje in obloge pri kožnih izpuščajih. V ljudski medicini so z vijolicami zdravili migrene, melanholičnost in alkoholnega mačka. Vijolice lajšajo tudi dihalne težave, njihov poparek pa odpira dihalne in prebavne poti.Po novejših dognanjih naj bi vplivala tudi na preprečevanje nastajanja malignih tvorb. Zelo dobro se obnese v spomladanskih čajnih mešanicah za čiščenje krvi in osvežilnih solatah.
Foto: lastna
Verjeli ali ne, tudi marjetica velja za čistilo za kri, ki pospeši izločanje strupov iz organizma. Poleg tega slovi po poživljajočem učinku. Marjetice lahko uporabimo tudi v čaju, ki pomaga proti putiki, neredni menstruaciji, pospešuje presnovo, čisti kri, lajša izkašljevanje, zdravi prehladna obolenja…
Če želimo marjetice dodati k spomladanskim solatam, naberemo le cvetove in mlade liste. Presenečeni boste, kako okusni so, poleg tega pa polni vitaminov in rudnin. Cvetovi so kot nalašč za okrasitev pomladanskih solat.
Foto: lastna
Znani zeliščar Kunzle je zapisal »Niti ena rastlina na Zemlji ni tako učinkovita za čiščenje želodca, črevesja in krvi kot čemaž«.
Čemaž je trajnica z zdravilnimi učinki, ki pri nas raste skoraj povsod. Je znana stara začimba in priljubljeno spomladansko živilo za pripravo mešanih solat, med ljudmi pa zelo priljubljena za izdelavo namazov. Uporabljamo lahko liste, čebulico in seme. V ljudskem zdravilstvu so čemaž uporabljali za lajšanje arterioskleroze, multiple skleroze in poapnenje žil. Je izvrstno zdravilo za zniževanje in uravnavanje krvnega tlaka, prav tako pa ga lahko uporabljamo za razstrupljevanje celotnega organizma, krvi, učinkovit je tudi za spodbujanje želodca in prebavil nasploh.
Ste vedeli da čemaževi cvetovi, katere vložite kot kumarice spominjajo na kapre ? Kdor jih obužuje, mu priporočam da jih preizkusi.
Je zelo zdravilna zel, pri kateri liste nabiramo preden cveti, cvetove med cvetenjem, korenine kopljemo zgodaj spomladi in od avgusta do oktobra. Regrat čisti in krepi telo. Odpravlja vse zastoje, pospešeno čisti kri, razstruplja telo in vrača moč. Zato priporočam spomladi, da pojemo čim več regratove solate, iz svežih listov z dodatkom medu pa si pripravimo čaj .
Ker je regrat bogat z vitaminom C in minerali, je zelo priporočljiv za pitje pozimi. Iz cvetov si lahko naredimo tudi regratov sirup.
Foto: lastna
Verjetno ni junaka med nami, kateri se že kdaj ne bi srečal z njo. Nabiramo jo od zgodnje pomladi naprej. Kopriva vsebuje vitamine, je zelo bogata z minerali (zlasti z železom). Ker vsebuje veliko železa, prispeva k obnavljanju rdečih krvničk. V ljudksem zdravilstvu se uporablja za zmanjševanje sečne kisline, pomirja živce, je dobra za dihala in krepi odpornost pred prehladom. Spomladi si lahko iz nje pripravimo celo špinačo ali zgolj pijemo čaj iz svežih poganjkov, katerim lahko dodamo še druga spomladanska zelišča (npr. regrat, trobentica, marjetica).
Foto: lastna
Le kdo ga ne sreča ob kakšni h poteh v naravi. Njegove cvetove nabiramo od marca do aprila, liste, ki se pojavijo za njimi, pa do junija. Čaj iz lapuha je čudovit za lajšanje dihalnih težav in pomaga proti kašlju. Priprava lapuhovega čaja je povsem preprosta. Vrelo vodo prelije čez 2 žlički lapuha in po 10 minutah precedite. Skodelica se popije do 3-krat na dan, posebno zjutraj, ko vstanemo in zvečer pred spanjem. Čaj iz lapuha med drugim tudi čisti kri.
Že ime pove, da zelišče lajša bolezni pljuč, astmo, bronhitis, pljučnico in celo tuberkulozo. Cvetovi so najprej rdeči, nato spreminjano barvo od vijolične do modre. Po cvetenju zrastejo pri tleh pritlični listi, ki so večji, kot stebelni listi. Cveti marca in aprila. Skuhajte si čaj iz pljučnika. Ščepcu posušenega pljučnika lahko dodate še ozkolistni trpotec, njivsko preslico, slez ali koprive, vse skupaj pa prelijte z vrelo vodo.
Vsi ljubitelji piva in vina ste vedeli da si lahko naredite vino in pivo iz te pisane rastline? Kdor želi preizkusiti je recept sledeč: 2 velika šopka svežega pljučnika zavremo v litru vina. Po 5 minutah vzamemo z ognja. Po želji osladimo z medom. Vino iz pljučnika je priporočala že Sveta Hildegarda iz Bingna. Ljubitelji piva pa si lahko pri bronhitisu in kašlju pripravijo pljučnikovo pivo. Eno žlico pljučnika segrejemo v pol litru piva. Tik preden zavre, umaknemo z ognja. Pijemo toplo.
Foto: lastna
Velika je moč narave. To nam dokazuje vsak dan. Narava nas kliče. Odzovimo se njenemu vabilu, privoščimo si jo. Nešteto možnosti imamo... Spoštujmo to in obenem izkoristimo. Vzemimo zase kar nam ponuja in si naredimo življenje lepše in kvalitetnejše. In za nameček še nekaj dobre volje, pa bomo vsi kar pokali od zdravja.
