KOZJA BRADA - najokusnejša travniška rastlina!

Ste vedeli, da Angleži  kozji bradi pravijo tudi Jack go to bad at noon (Jack gre spat opoldne). Zakaj? Ker se cvetovi odprejo ob jutranjem soncu in zaprejo sredi dneva.

Foto: Herbessa

Botanika

je zelo pogosta rastlina na naših travnikih in četudi je zdravilna in polna koristnih mineralov, je žal pri nas premalo cenjena. Raste skoraj po vsej Sloveniji. Kozja brada je dvoletnica iz družine radičevk, tako kot radič, solata in tudi regrat. V prvem letu zraste listna rozeta, v drugem letu pa steblo in cvetovi. Steblo je pokončno, redko razvejano, modrikasto zelene barve in golo, v spodnjem delu včasih puhasto dlakavo. Zraste v višino do 60 cm. Koren je mesnat, vretenast, z zunanje strani rjav, znotraj bel in vsebuje veliko mlečnega soka. Pri dnu steblo objemajo dolgi, priostreni suličasti listi. Spodnji so dolgi do 20 cm, zgornji pa krajši in bolj pokončni. Na koncu poganjkov se razvije cvetni košek, premera 5 cm, ki ga tvori socvetje živo rumenih jezičastih cvetov, ki so nekoliko daljši od ovojkovih listov. 

Zdravilnost

Kozja brada vsebuje veliko vlaknin. Je dober vir kalija, magnezija, kalcija, železa, fosforja, natrija, cinka, selena. Vsebuje tudi vitamine B-kompleksa in C-vitamin.

Vsa rastlina deluje očiščevalno, zato  jo je priporočljivo uživati spomladi, ko želimo prečistiti telo, morda malce shujšati in hkrati založiti telo z minerali in vitalnimi snovmi. Uporabimo lahko celo rastlino – koren, mlade poganjke, popke in liste.

Korenina vsebuje veliko inzulina, ki uravnava delovanje trebušne slinavke in s tem nivo krvnega sladkorja, zato je priporočljiva za diabetike in tiste, ki želijo shujšati. Iz korenine kuhamo čaj. Čaj iz korenine kozje brade naj bi pomagal pri zgagi, izgubi apetita in okrepil telo po dolgi bolezni. Nekateri viri priporočajo sirup iz korenin, ta bi naj olajšal težave pri bronhitisu in trdovraten kašelj.

Zdravilen je tudi bel mleček, ki priteče, če stebelce rastline prelomimo. Z njim si pomagamo pri slabosti v želodcu in pri težavah z jetri in žolčnimi kamni.

V ljudskem zdravilstvu se kozja brada uporablja za pospeševanje presnove, pri čiščenju krvi, za krepitev telesne odpornosti, za pospeševanje izločanja seča in znoja.

Kulinarika

Rastlina nima vonja. Ima pa značilen, res prijeten okus. Mlade poganjke uporabimo tudi za zelenjavne ali zeliščne juhe, kot prilogo ali v solati. Prava specialiteta so ocvrti poganjki in popki kozje brade. Naredimo testo ali tempuro in jih v vročem olju ocvremo na hitro. Ponudimo z zeliščno smetanovo omako. Še zaprte cvetne popke kozje brade lahko vložimo v kis in jih uživamo kot kapre.