Travniška kozja brada (Tragopogon pratensis) je pogosta travniška rastlina z rumenimi cvetovi, ki se odprejo z jutranjim soncem in zaprejo sredi dneva.
Travniška kozja brada
Ste vedeli, da Angleži kozji bradi pravijo tudi Jack go to bed at noon oziroma Jack gre spat opoldne? Zakaj? Ker se cvetovi odprejo ob jutranjem soncu in zaprejo sredi dneva.
Foto: Herbessa
Botanika
Travniška kozja brada je zelo pogosta rastlina na naših travnikih in četudi je zanimiva ter polna koristnih mineralov, je pri nas žal premalo cenjena. Raste skoraj po vsej Sloveniji.
Kozja brada je dvoletnica iz družine radičevk, tako kot radič, solata in regrat. V prvem letu zraste listna rozeta, v drugem letu pa steblo in cvetovi.
Steblo je pokončno, redko razvejano, modrikasto zelene barve in golo, v spodnjem delu včasih puhasto dlakavo. Zraste do 60 cm visoko. Koren je mesnat, vretenast, z zunanje strani rjav, znotraj bel in vsebuje veliko mlečnega soka.
Pri dnu steblo objemajo dolgi, priostreni suličasti listi. Spodnji so dolgi do 20 cm, zgornji pa krajši in bolj pokončni. Na koncu poganjkov se razvije cvetni košek premera približno 5 cm, ki ga tvori socvetje živo rumenih jezičastih cvetov.
Kozja brada v ljudskem izročilu
Kozja brada vsebuje veliko vlaknin. Je vir kalija, magnezija, kalcija, železa, fosforja, natrija, cinka in selena. Vsebuje tudi vitamine B-kompleksa in vitamin C.
V ljudskem izročilu jo povezujemo s pomladnim prečiščevanjem telesa, presnovo in splošno podporo telesu po zimskem obdobju. Uporabimo lahko celo rastlino: koren, mlade poganjke, popke in liste.
Korenina vsebuje veliko inulina, zato jo v prehrani pogosto omenjajo v povezavi s prebavo, občutkom sitosti in uravnavanjem energije po obroku. Iz korenine lahko pripravimo čaj.
Čaj iz korenine kozje brade se v ljudski uporabi omenja pri zgagi, izgubi apetita in kot krepčilen napitek po daljših obdobjih izčrpanosti. Nekateri viri omenjajo tudi sirup iz korenin, ki so ga tradicionalno uporabljali v času kašlja in bronhitisa.
Bel mleček, ki priteče, ko stebelce rastline prelomimo, se v ljudskem zdravilstvu omenja v povezavi z želodcem, jetri in žolčem.
Kulinarika
Rastlina nima izrazitega vonja, ima pa značilen in prijeten okus. Mlade poganjke lahko uporabimo za zelenjavne ali zeliščne juhe, kot prilogo ali v solati.
Prava posebnost so ocvrti poganjki in popki kozje brade. Pripravimo testo ali tempuro in jih v vročem olju na hitro ocvremo. Ponudimo jih lahko z zeliščno smetanovo omako.
Še zaprte cvetne popke kozje brade lahko vložimo v kis in jih uživamo podobno kot kapre.
