MELISA (Melissa officinalis) - meliso v zdravilstvu uporabljamo že več kot dve tisočletji.

Melisa sodi med ustnatice (družina Lamiaceae). Je trajnica, ki zraste od 30 do 80 cm visoko in je trajna zelika s pokončnim, razvejanim, skoraj golim steblom. Listi so ovalni, dolgi do 6 cm in široki do 5 cm. Majhni, beli, ustnati cvetovi rastejo v navideznih vretencih v pazduhah zgornjih listov. Zaradi arome, ki spominja na limonino, jo imenujemo tudi citronska melisa.

Foto: Herbessa

Rastišče in zgodovina

Melisa (Melissa officinalis L.) je zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva v Sredozemlju, najbolje v vinorodnem podnebju. Samo ime je grškega izvora in sicer melissa pomeni čebela. Rastline je to ime dobila zaradi bogatih cvetov, na katerih se čebele rade pasejo. Raste na suhih tleh na sončni legi na posekah in ob zidovih, kjer je zavarovana pred vetrom.

Prva poročila o  zdravilnem učinku

Meliso v zdravilstvu uporabljajo  že več kot dve tisočletji. Plinij v delu Naturalis historia in Dioskurid v delu Materia medica sta prva opisala uporabo melise v zdravilstvu, predvsem kot zdravilo za srce in želodec. Zelo so jo cenili tudi srednjeveški arabski zdravniki, Hildegarda Bingenska in Paracelsus. Avicena je poudarjal njen učinek na prebavni trakt, Jakob Theodor Tabernaemontanus pa je o listih melise zapisal, da pogrejejo želodec in spodbujajo prebavo. Da preženejo vso tesnobo in strah ter prinesejo vesele sanje. Delujejo proti slabosti in nemoči srca.

Zdravljenja z meliso so se od arabskih zdravnikov naučili benediktinci in njeno zdravilno moč preučevali v samostanih. Melisine kapljice oz. karmeličansko žganje je postalo znano po vsem svetu. V svet so ga začele pošiljati karmeličanke v Parizu leta 1611.

Antični zdravnik Plinij je priporočal mešanico melisinega soka in medu, saj naj bi bilo to najboljše zdravilo za oči, ker preprečuje »potemnitev« oči, pri čemer je mislil sivo mreno.

Sv. Hildegarda o melisi pravi: »Kdor jo uživa, se bo rad smejal, ker njena toplota zajame vranico in razveseljuje srce.«

Paracelsus: »Izmed vseh stvari, ki jih ustvarja zemlja, je melisa najboljša rastlina za srce.«

Uporabni deli in sestavine

Za zdravilno uporabo so primerni sveži ali posušeni listi melise.

Zdravilno moč melise so prvi spoznali arabski zdravniki. Ugotovili so, da zdravi srce, ga krepi, umirja njegov utrip in odganja tesnobo. Ugotovili so tudi, da poživlja, hkrati pa odganja stisko, tesnobo, živčno depresijo, potrtost, glavobol živčnega izvora in izgubo spomina. Lahko jo uporabljamo pri prebavnih motnjah, ki jih povzroča tesnoba in potrtost. Njena eterična olja delujejo kot pomirjevala, sproščajo, preprečujejo stres. Navadna melisa krepi srce in ožilje ter niža krvni tlak. Lahko jo uporabljamo tudi pri boleznih, ki jih spremlja vročina, kot je npr. gripa.

Skratka melisa deluje: pomirjevalno, protidepresivno, protimikrobno, protivnetno, spodbuja prebavo, sprošča periferne krvne žile, povzroča znojenje, sprošča in krepi živčni sistem, preprečuje vetrove in krče.

Ima protivirusne učinke, blaži npr. učinek herpesa. 

Raziskava iz leta 2001 je pokazala, da melisa koristi pri zdravljenju motenj pomanjkanja zbranosti ali pozornosti (ADD) in hiperaktivnosti (ADHD) pri otrocih. Iranski raziskovalci so leta 2003 potrdili, da jemanje melisnih pripravkov zmanjšuje vznemirjenost in blaži blage do zmene simptome Alzheimerjeve bolezni. Prejšnje raziskave pa so potrdile melisin učinek proti virusom. Pomaga proti herpesu. Kot kaže vpliva tudi na ščitnico in jo priporočajo pri prevelikem delovanju ščitnice.

Odlično učinkuje tudi proti krčenju srca, krvnega obtoka, dihal ali katerega koli drugega organa. To pomeni, da učinkuje proti tesnobi, šumenju v ušesih, vrtoglavici, želodčnim in črevesnim krčem, nespečnosti, omedlevici, psihični utrujenosti, migreni, živčnosti, napadom astme, nepremagljivemu kašlju itd. Uravnava tudi mesečno perilo pri ženskah. Primerna je tudi za zunanjo uporabo (obkladki, masiranje), saj pospešuje celjenje.

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

• Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščena v kategorijo H.
• ESCOP priporoča notranjo uporabo pripravkov melise pri napetosti, nemiru in zmedenosti, pa tudi za zdravljenje prebavnih motenj, naprimer pri lažjih želodčnih krčih. Zunanjo uporabo priporoča pri herpesu na ustnicah.

• V zvezi z motnjami spanja so bile klinične raziskave opravljene le za kombinacijo z baldrijanom ali drugimi zdravilnimi zelišči.
• Uničevanje herpesa in drugih vrst virusov so dokazali s poskusi. Temu se pridržuje še učinek zaviranja vnetja in uničevanja mikrobov. S poskusi so dokazali tudi učinek melise na nekatere nevrotransmiterje.

Kontraindikacije

Niso znane.

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/