Regrat (Taraxacum officinale) je ena najbolj prepoznavnih pomladnih rastlin, cenjena v kulinariki in ljudskem zeliščarstvu, predvsem zaradi mladih listov, korenine in značilnih rumenih cvetov.
Regrat, z znanstvenim imenom Taraxacum, je rod, ki v biologiji obsega več vrst in podvrst. Prve pritlične liste požene že zgodaj spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico.
Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod zacveti že konec marca.
Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter hitro raznaša, kar je zelo učinkovit način razmnoževanja.
Foto: lastna
Rastišče in zgodovina
Navadni regrat (Taraxacum officinale), imenovan tudi mlečec, je zelnata trajnica, ki raste po vsej Evropi, najdemo pa ga tudi v nekaterih delih Azije. Najpogosteje raste na travnikih, ob poteh, na vrtovih in drugih odprtih rastiščih.
Prva poročila o uporabi
Regrat ima številna poljudna imena, med njimi lučka in maslenica. Botanični izraz se navezuje na arabski izraz tarakshaqum za grenko zel. Arabski zdravniki so že v 11. stoletju poročali o njegovi uporabi.
Uporabni deli in sestavine
Pri regratu je za uporabo primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se ne uporabljajo le v zeliščnih pripravkih, temveč tudi v kulinariki.
Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčine, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine vsebujejo podobne sestavine kot listi, z izjemo nekaterih spojin, ki so bolj značilne za nadzemne dele. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija ter druge minerale.
V ljudskem izročilu se regrat pogosto omenja kot grenka pomladna rastlina, povezana s prebavo, jetri, žolčem in spomladanskimi očiščevalnimi jedmi. Zaradi vsebnosti grenčin je priljubljen v solatah, čajih in drugih domačih pripravkih.
Regrat je cenjen tudi kot divja užitna rastlina. Mladi listi so odlični v solati, cvetove lahko uporabimo za sirupe in druge domače pripravke, korenina pa se tradicionalno uporablja posušena ali pražena.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je regrat uvrščen v kategorijo H.
ESCOP omenja uporabo regrata pri prebavnih motnjah, pri podpori delovanju jeter in žolča ter pri spodbujanju izločanja seča. Pri resnejših težavah, žolčnih kamnih, zapori žolčevodov ali jemanju zdravil pa je potreben posvet z zdravnikom.
V sodobni prehrani je regrat najbolj poznan kot pomladna solata in sezonska divja zelenjava, ki jo mnogi povezujejo z začetkom pomladi.
Kontraindikacije
O uporabi med nosečnostjo ali v času dojenja ni dovolj znanstvenih izsledkov. Pripravkov iz regrata ne uporabljajte pri zapori žolčevodov ali črevesa. Pri žolčnih kamnih se o uporabi posvetujte z zdravnikom.
Regrat lahko pri občutljivih posameznikih povzroči alergijske reakcije, predvsem zaradi vsebnosti seskviterpenskih laktonov. V običajnih količinah, kot se uporablja v prehrani, ni strupen.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
