SIVKA (Lavandula angustifolia)

Manja Weingerl dne November 08, 2017

SIVKA (Lavandula angustifolia)

 

Botanični kartotečni list

Sívka (Lavandula) je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okras. Lubje se sivki navadno lupi. Vejice so največkrat štirioglate in imajo ozke, podolgovate, sivozelene liste, ki so spodaj žlezavi. Cvetni poganjki prerastejo listne, modri do sivo vijoličasti drobni cvetovi so v klasu podobnem socvetju. Sivka cveti julija in avgusta, cvetovi so beli, svetlovijolični ali svetlorožnati. Koreninski sistem je zelo razvejan, večina korenin seže 40 cm globoko. Listi so pri ozkolistni sivki modrozeleni, pri širokolistni pa belkasti. Stebla, na katerih rastejo cvetovi, so enoletna, dolga 20–40 cm.

Najbolj razširjena vrsta je navadna sivka, prava sivka ali ozkolistna sivka z botaničnim imenom Lavandula angustifolia (nekdaj L. officinalis Chaix). Obstaja veliko gojenih vrst.

Cveti in vsa rastlina značilno diši in ima nekoliko grenak okus. Posušena sivka ima več dišavnih snovi kot zelena. Proti severu dišavnost rastline pojema.

 

Rastišče in zgodovina

Kot divja rastlina sivka raste v južni Franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. Je svetloljubna rastlina, zato ne uspeva na senčnih področjih. V procesu evolucije se je privadila tudi na nižje temperature, najbolje pa uspeva na nadmorskih višinah 0–1000 m. Raste predvsem na zemlji, bogati z mineralnimi snovmi in dušikom. Botanično ime izvira iz latinskega izraza »lavare« (prati) in se nanaša na uporabo dišeče rastline kot dodatek kopeli. V 11. stoletju so menihi sivko prinesli prek Alp. Hildegarda Bingenska je odsvetovala notranjo uporabo, priporočala pa jo je kot sredstvo proti ušem.

 

Uporabni deli in sestavine

Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Glavna učinkovina sivke je eterično olje, katerega glavni sestavini sta linalilacetat in linalool. Znano je, da se uporablja tudi kot čaj, kopel, uporabljajo jo v kozmetični industriji in parfumeriji. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin. Sivka ima številne zdravilne lastnosti in je uporabna tako za zunanjo kot tudi za notranjo uporabo. Najbolj znana je po svojih pomirjevalnih učinkih, ki jih izkazuje ob uživanju v obliki čajev, poparkov itd., pa tudi zgolj z vonjem (v aromaterapiji). Poleg živčne napetosti uživanje sivkinih pripravkov pomaga tudi pri kašlju, težavah z nespečnostjo ter pri pomanjkanju teka in težavah s črevesjem, živčnega izvora. Izvlečki sivke se uporabljajo tudi kot razkužilo pri blagih okužbah kože, pikih žuželk in malih ranah ter pri težavah s krvnim obtokom in nevrovegetativni distoniji. V slednjih dveh primerih jo uporabljamo v obliki izvlečka ali kot kopel. Sivkin poparek pripravite iz 6 g cvetov, ki jih prelijete z 2 dcl vrele vode. Pustite stati 10 minut, nato precedite.

Pri težavah z živci je priporočljivo popiti vsaj tri skodelice poparka, najbolje med tremi glavnimi obroki. Če ne morete spati, si privoščite 3 dcl sivkinega poparka eno uro pred spanjem. Nosečnice in doječe matere ne smejo uporabljati sivkinega poparka, niti kakega drugega sivkinega pripravka za notranjo uporabo. Izvleček iz sivke naredite tako, da 6 dcl alkohola segrejte na 30 stopinj in namočite vanj 100 g cvetov. Izvleček se uporablja le zunanje za razkuževanje ranic in drugih kožnih poškodb.

 

Razvrstitev in znanstveno potrjena uporabnost

  • Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščena v kategorijo H.
  • Uporaba cvetov je priporočena pri nemiru, motnjah spanja, pa tudi pri živčnih obolenjih želodca in črevesja.
  • V poskusih na živalih je sivka zavirala motorično aktivnost, skrajšala čas uspavanja in podaljšala čas spanja.

Kontraindikacije

Ni izsledkov. Eterično olje sivke lahko v redkih primerih sproži alergične reakcije.

 

Viri:

Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014

Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007

Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)

Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/

Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/

NAZAJ NA VRH