Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je vednozelen sredozemski grm z iglastimi listi, močnim aromatičnim vonjem in dolgo tradicijo uporabe v kulinariki, zeliščarstvu ter dišavnih pripravkih.
Botanični opis
Navadni rožmarin, tudi rožmarín, z latinskim imenom Rosmarinus officinalis, je vednozelen grm iz družine ustnatic. Zraste do dva metra visoko. Ima iglaste, usnjate liste in bledo modre ali bele cvetove.
V kuhinji se uporabljajo sveži ali posušeni listki. Razmnožuje se s potaknjenci.
Rastišče in zgodovina
V Sloveniji rožmarin najdemo po prisojnih, kamnitih pobočjih v Primorju, kjer ga pogosto uporabljajo tudi za žive meje. Drugod ga gojimo v loncih kot okrasno in začimbno rastlino. Občutljiv je na mraz, zato ga moramo prezimiti v prostorih, kjer ne zmrzuje.
Rožmarin že od starega veka gojijo kot uporabno in zeliščno rastlino. V srednjem veku so ga cenili zaradi njegove uporabe v prebavnih pripravkih, v 16. stoletju pa je prispeval k nastanku prvega destiliranega parfuma.
Prva poročila o uporabi
V ljudskem zdravilstvu rožmarin uporabljajo v različnih pripravkih. Tradicionalno se omenja pri prebavnih čajih, zunanjih mazilih, kopelih, pripravkih za lasišče in aromatičnih mešanicah.
V ljudskem izročilu se rožmarin povezuje tudi s spominom, zbranostjo, prekrvavitvijo in občutkom poživljenosti. Zaradi močnega vonja in izrazitega eteričnega olja pa ga uporabljamo zmerno in previdno.
Uporabni deli in sestavine
Uporabni deli rožmarina so cvetovi in listi. Cvetove nabiramo, ko so v polnem razcvetu, nato jih posušimo. Vednozelene liste lahko nabiramo kadarkoli čez leto. Če jih ne uporabljamo svežih, jih posmukamo z vejic in hitro posušimo. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah.
Posušeni listi imajo značilen aromatičen vonj in aromatičen, rahlo grenak okus. Rožmarin uporabljamo za čaje, tinkture, izvlečke in eterično olje. V kulinariki je priljubljena začimba za jedi iz krompirja, zelenjave, mesa, rib, kruha in sredozemskih omak.
Rožmarin vsebuje flavonoide, fenole, rožmarinsko kislino, čreslovine in eterično olje. Zaradi teh sestavin je zanimiv tudi kot vir naravnih antioksidantov v prehranskih in zeliščnih pripravkih.
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je rožmarin uvrščen v kategorijo H.
Notranja uporaba se tradicionalno omenja pri prebavnih pripravkih, zunanja pa pri masažnih oljih, kopelih in pripravkih za občutek toplote ter nego lasišča. Pri zdravstvenih težavah takšni pripravki niso nadomestilo za strokovno obravnavo.
Kontraindikacije
Rožmarinovega eteričnega olja ne smejo uživati epileptiki, osebe z visokim krvnim tlakom in ženske na začetku nosečnosti. Pri občutljivih posameznikih lahko eterično olje draži kožo ali povzroči reakcijo v povezavi s sončnimi žarki.
Eterično olje rožmarina ni primerno za otroke. Med nosečnostjo ali dojenjem rožmarin uporabljamo le v običajnih kulinaričnih količinah. Pri uporabi rožmarina vedno upoštevamo priporočene količine in ga ne uporabljamo pretirano za splošno poživljanje.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
