Prava lakota (Galium verum) je nežna travniška trajnica z drobnimi rumenimi cvetovi in medenim vonjem, ki ima zanimivo mesto v ljudskem izročilu, mitologiji in kulinariki.
Opis
Prava lakota (Galium verum) je zelnata trajnica iz družine broščevk, ki je razširjena skoraj po celi Evropi, pa tudi po Severni Afriki in v zmernem pasu Azije, od Izraela in Turčije do Japonske in Kamčatke. Kasneje je bila zanešena tudi na Novo Zelandijo, Tasmanijo, Kanado in severni del Združenih držav Amerike.
Prava lakota iz podzemnega dela navadno požene več kratkodlakavih stebel, ki so olistana z ozko črtalastimi, od 1 do 2 mm širokimi ter 1 do 3 cm dolgimi listi z uvihanim robom in ostnato konico. Listi so temno zelene barve, spodaj dlakavi, na stebla pa so nameščeni vretenasto. V vsakem vretenu je od 6 do 12 listov.
Na vrhu stebla so v socvetje zbrani številni živo rumeni cvetovi s štirimi venčnimi listi in močnim medenim vonjem, s premerom med 2 in 3 mm. Stranske vejice socvetja so daljše od stebelnih členkov.
V višino rastlina doseže med 20 in 120 cm, cveti pa med majem in septembrom. Pravo lakoto pogosto zamenjujejo s podobno dišečo lakoto (Galium odoratum), ki se pogosto uporablja v kulinariki.
Foto: Herbessa
Zgodovina in mitologija
V nordijski mitologiji so verjeli, da je boginja poročenih žensk Frigg pomagala ženskam pri porodih. Skandinavci so za lajšanje porodnih bolečin uporabljali pravo lakoto, zaradi česar je tam dobila ime »Friggina trava«.
V romunski folklori se prava lakota imenuje sânziana in je povezana s kresnimi vilami in kresovanjem. V keltski mitologiji je junak Cú Chulainn, ki je med bojem trpel za besnilom, za pomiritev pil čaj iz prave lakote, ki se v škotski gelščini imenuje Lus Chù Chulainn.
Prava lakota v ljudskem izročilu
Uporaba prave lakote je poznana že dolgo. Arheološki ostanki najdb njenih semen kažejo, da so jo uporabljali že koliščarji.
V ljudskem izročilu se prava lakota pogosto omenja kot zgodnje pomladansko krepčilo. Zeliščarji, ki jo poznajo, jo cenijo zaradi njene raznolike tradicionalne uporabe.
Najpogosteje se prava lakota v izročilu povezuje s kožo in nego kože. Umivanje obraza s toplim čajem prave lakote so ljudje uporabljali za občutek bolj napete in prožne kože. Sveže iztisnjen sok lakote se v ljudski uporabi omenja pri negi kože, ekcemih, turih, ogrcih in drugih nepravilnostih na koži.
Pri sumu na resnejše kožne spremembe pa uporaba zelišč ni nadomestilo za obisk zdravnika. Ljudsko zdravilstvo pravo lakoto omenja tudi v povezavi z vranico, trebušno slinavko, ledvicami, mehurjem, živci, jetri in žolčem.
Kulinarika
Okus prave lakote je spomladi zelo aromatičen, zanimiv in uporaben v namazih, špinačnih omakah ter kot sveže iztisnjen sok. Liste lakote za uporabo v kulinariki nabiramo v vseh letnih časih.
Cvetove nabiramo pozno spomladi ali v začetku poletja, ko zacvetijo, in sicer na začetku cvetenja, ker kasneje njihova cvetna stebelca olesenijo in postanejo pretrda za udobno uživanje. Zelo okusna je tudi v raznih solatah.
