Prava lakota (Galium verum) - pozabljena in kulinarična rastlina!

Manja Weingerl dne May 10, 2020

Prava lakota (znanstveno ime Galium verum) je zelnata trajnica iz družine broščevk, ki je razširjena skoraj po celi Evropi, pa tudi po Severni Afriki in v zmernem pasu Azije, od Izraela in Turčije do Japonske in Kamčatke. Kasneje je bila zanešena tudi na Novo Zelandijo, Tasmanijo, Kanado in severni del Združenih držav Amerike. Prava lakota iz podzemnega dela navadno požene več kratkodlakavih stebel, ki so olistana z ozko črtalastimi, od 1 do 2 mm širokimi ter 1 do 3 cm dolgimi listi z uvihanim robom in ostnato konico. Listi so temno zelene barve, spodaj dlakavi, na stebla pa so nameščeni vretenasto. V vsakem vretenu je od 6 do 12 listov. Na vrhu stebla so v socvetje zbrani številni živo rumeni cvetovi s štirimi venčnimi listi in močnim medenim vonjem, s premerom med 2 in 3 mm. Stranske vejice socvetja so daljše od stebelnih členkov. V višino rastlina doseže med 20 in 120 cm, cveti pa med majem in septembrom. Pravo lakoto pogosto zamenjujejo s podobno dišečo lakoto (Galium odoratum), ki se pogosto uporablja v kulinariki.

Prava lakota (Galium verum) - pozabljena in kulinarična rastlina!

Foto: lastna

Zgodovina in mitologija

V nordijski mitologiji so verjeli, da boginja poročenih žensk, Frigg, pomagala ženskam pri porodih. Skandinavci so za lajšanje porodnih bolečin uporabljali pravo lakoto, zaradi česar je tam dobila ime »friggina trava«. V romunski folklori se prava lakota imenuje sânziana in je povezana s kresnimi vilami in kresovanjem. V keltski mitologiji je junak Cú Chulainn, ki je med bojem trpel za besnilom, za pomiritev pil čaj iz prave lakote, ki se v škotski gelščini imenuje Lus Chù Chulainn.

Zdravilnost

Zdravilni učinki lakote so poznani že od nekdaj. Arheološki ostanki najdb njenih semen kažejo, da so jo uporabljali že koliščarji.

Priporočamo jo predvsem kot zgodnje pomladansko krepčilo. Vsak zeliščar, ki pozna lakoto jo spoštuje, saj se je njena uporaba tolikokrat izkazala za zelo učinkovito.

Zdravilni učinki lakote, ki so največkrat izpostavljeni, so povezani predvsem  s kožo in kožnimi obolenji. Umivanje kože na obrazu s toplim čajem lakote napne kožo in jo naredi bolj prožno. Sveže iztisnjen sok lakote je priporočljiv za mazanje ekcemov, turov, pri pojavu ogrcev ter drugih nepravilnosti na koži, tudi rakavih sprememb. Vendar zdravljenje kože z lakote ni nadomestilo za obisk zdravnika pri slutnji na raka kože ali raka v ustni votlini. Za blaženje boleče kože so uporabne še kreme z lakoto. Ljudsko zdravilstvo lakoto uporablja tudi za zdravljenje obolenj vranice in trebušne slinavke. Njena uporaba se priporoča tudi  za bolezni ledvic in mehurja in za obolenja povezana z živci. V kitajski medicini lakoto priporočajo pri obolenjih jeter in žolča.

Kulinarika

Okus prave lakote je spomladi zelo aromatičen, zanimiv in uporaben v namazih, špinačnih omakah ter kot sveže iztisnjen sok. Liste lakote za uporabo v kulinariki nabiramo v vseh letnih časih. Cvetove pa le pozno pomladi ali začetek poletja, ko zacvetijo in še to na začetku cvetenja, ker potem njihova cvetna stebelca olesenijo in postanejo pretrda za udobno uživanje. Zelo okusna je tudi v raznih solatah.

NAZAJ NA VRH