Črna meta (Marrubium vulgare) je sredozemska rastlina iz družine ustnatic, ki jo prepoznamo po dlakavih steblih, nagubanih listih in drobnih belih cvetovih.
Opis
Črna meta sodi med ustnatice (družina Lamiaceae). Pokončna, dlakava stebla, ki poganjajo iz vretenastih korenin, zrastejo 30-60 cm visoko in imajo močno nagubane liste z nazobčanim robom. Poleti se v zalistjih odprejo majhni beli kratkopecljati cvetovi.
Foto: Herbessa
Rastišče in zgodovina
Črna meta izvira iz sredozemskih krajev, vendar jo najdemo po vsej Evropi. Najraje ima topla, sončna rastišča, pogosto pa raste tudi ob poteh.
Prva poročila o uporabi
Stari Grki so črno meto uporabljali takrat, kadar ni pomagalo nobeno drugo zelišče. V ljudskem izročilu je bila cenjena predvsem cvetoča zel, iz katere so pripravljali čaj.
Za pripravo čaja so tradicionalno na 1/4 litra vode dodali 1 žlico droge. Uporabljal se je tudi sveže stisnjen sok, ki so ga v ljudskem zdravilstvu povezovali predvsem z dihalnimi tegobami, kašljem in občutkom zastajanja sluzi.
Če so sok pomešali z medom, so ga tradicionalno uporabljali tudi pri težavah, ki so jih povezovali z jetri in prebavo. Dandanes je ta rastlina, ki so jo cenili že v antiki, skoraj pozabljena.
Uporabni deli in sestavine
Uporabni deli črne mete so cvetoči nadzemni deli. Rastlina vsebuje grenke diterpene, med njimi marubiin, premarubiin in marubiinsko kislino. Poleg teh so v njej še flavonoidi, alkaloidi in manjša količina eteričnega olja.
Črna meta je v zeliščarski tradiciji znana kot rastlina, ki jo povezujejo z dihali in lažjim izkašljevanjem. V ljudskem zdravilstvu so jo od nekdaj uporabljali pri kašlju, saj so jo povezovali z utekočinjanjem sluzi, sproščanjem dihalnih poti in pomirjanjem krčev.
Zaradi vsebnosti grenčin jo tradicionalno povezujejo tudi s spodbujanjem teka in delovanja prebavil. Pripravki iz črne mete za zunanjo uporabo so se uporabljali pri negi ran, razjed in kože, ki se počasneje obnavlja.
V raziskavah so črno meto preučevali tudi zaradi njenih različnih učinkovin, med drugim v povezavi s krvnim tlakom, vendar je pri takšnih uporabah potrebna previdnost in strokovni nasvet.
Foto: Herbessa
Razvrstitev in uporabnost
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je črna meta uvrščena v kategorijo H.
Kontraindikacije
Veliki odmerki marubiina lahko škodljivo vplivajo na srce, zato je pri uporabi potrebna previdnost. Nosečnice naj se črni meti izogibajo, doječe matere pa naj uporabo omejijo oziroma se pred uporabo posvetujejo s strokovnjakom.
Viri
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna / Joerg Gruenwald, Christof Janicke; prevedla Irena Madric, Andrej Rosina. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Naravna zdravila; prevedla Marjana Samide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev / Wolfgang Möhring; prevod Ernest Jeler, Boris Turk. Ljubljana: Prešernova družba, 2003.
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
