Dihala so eden tistih delov telesa, na katere pogosto pomislimo šele takrat, ko nas začne dražiti grlo, se pojavi kašelj ali postane zrak v prostoru težak. Zelišča so lahko nežna, tradicionalna podpora, vendar naj bodo del širše skrbi zase: svež zrak, hidracija, počitek in pravočasen posvet s strokovnjakom, kadar je to potrebno.
V času prehladov, gripe, različnih respiratornih obolenj in kurilne sezone je skrb za dihala še posebej pomembna. Suh zrak, onesnaženje, zaprt prostor, premalo gibanja in vsakodnevni stres lahko vplivajo na občutek razdraženih dihalnih poti, suhega grla ali težjega dihanja.
Dihala našemu telesu dovajajo kisik, hkrati pa so tudi stik z zunanjim okoljem. Zato je smiselno, da jih podpremo z osnovnimi navadami: rednim zračenjem, zadostnim pitjem tekočine, izogibanjem dimu, počitkom in premišljeno uporabo zelišč, ki so v ljudskem izročilu povezana z dihali, sluznicami in prijetnim občutkom v grlu.
Foto: bigstock, zakupljena licenca Herbessa
Kako lahko podpremo dihala?
Zelišča za dihala se tradicionalno uporabljajo v obliki čajev, čajnih mešanic, sirupov, tinktur, inhalacij, eteričnih olj ali mazil. Njihova vloga je predvsem podporna: pomagajo navlažiti sluznice, ustvarijo prijeten občutek v grlu, podprejo izkašljevanje ali pa nas preprosto povabijo k počitku in toplemu napitku.
Pri respiratornih okužbah je pomembno, da zelišč ne razumemo kot nadomestilo za zdravniško pomoč. Če se pojavijo težko dihanje, bolečina v prsih, visoka vročina, dolgotrajen kašelj ali poslabšanje stanja, je potreben posvet z zdravnikom.
Foto: bigstock, zakupljena licenca Herbessa
Lokalna zelišča za podporo dihalom
Spodaj so zbrana zelišča, ki jih zeliščarstvo pogosto povezuje z dihali, grlom, sluznicami in hladnejšim delom leta.
Pljučnik
Pljučnik se v ljudskem izročilu tradicionalno povezuje s podporo dihalom, zlasti pri občutku suhega grla in razdraženih dihalnih poti.
Lučnik
Lučnik je eno najbolj poznanih zelišč za čajne mešanice v hladnem delu leta. Tradicionalno se uporablja za podporo pri občutku obloženega grla, hripavosti in razdraženih dihalnih poti.
Materina dušica
Materina dušica je aromatično zelišče z močnim vonjem, ki se pogosto uporablja v čajih in sirupih za hladnejše dni. V tradicionalni uporabi je cenjena pri podpori grlu in prijetnem občutku v dihalih.
Veliki oman
Veliki oman je zelišče z dolgo zgodovino uporabe v zeliščarstvu. Najpogosteje ga povezujejo s podporo izkašljevanju in občutkom lažjega dihanja.
Foto: Wikipedia
Lovorjev list
Lovor je aromatična rastlina, ki jo poznamo predvsem iz kulinarike, v ljudski uporabi pa se pojavlja tudi v toplih napitkih in parnih pripravkih za prijeten občutek v dihalih.
Žajbelj
Žajbelj je izrazito aromatično zelišče, ki se tradicionalno uporablja za grlo in ustno votlino. Pogosto ga najdemo v čajih, grgralih in zeliščnih pripravkih za hladnejše dni.
Slez
Slez vsebuje sluzi, zato je v zeliščarstvu posebej cenjen pri občutku suhega, razdraženega grla. Pogosto se uporablja kot nežen čaj za sluznice.
Foto: Wikipedia
Trpotec
Ozkolistni trpotec je tradicionalno zelišče za grlo in dihala. V čajih in sirupih se pogosto uporablja pri občutku draženja v grlu in suhih dihalnih poteh.
Islandski lišaj
Islandski lišaj je znan po svoji sluzasti sestavi, zato je v zeliščarski tradiciji cenjen pri suhem grlu, hripavosti in občutku razdraženih sluznic.
Meta
Meta s svojim svežim vonjem ustvari občutek odprtosti in svežine. Pogosto jo uporabljamo v čajih, inhalacijah in mešanicah za prijeten občutek v nosu in grlu.
Smrekovi vršički
Smrekovi vršički so tradicionalna sestavina domačih sirupov in čajev za hladnejši čas. Njihov smolnat vonj lepo dopolni zeliščne pripravke za grlo in dihala.
Bezeg
Bezeg je ena najbolj poznanih rastlin v domači zeliščarski tradiciji. Cvetovi se pogosto uporabljajo v čajih za hladnejše dni in kot del mešanic, ki podprejo občutek topline in ugodja.
Ameriški slamnik
Ameriški slamnik je rastlina, ki jo mnogi povezujejo z obdobjem prehladov. Pogosto se uporablja kot del zeliščne podpore v hladnejšem delu leta.
Izop ali ožepek
Izop je aromatično zelišče, ki se v ljudski uporabi povezuje z bronhiji, grlom in zeliščnimi čaji za hladnejše dni.
Koromač ali komarček
Koromač je blag, prijetno sladkast in primeren za čajne mešanice. V zeliščarstvu ga pogosto srečamo v pripravkih za grlo, dihala in prebavno udobje.
Zlata rozga
Zlata rozga je bolj znana po povezavi s sečili, v nekaterih zeliščarskih zapisih pa se omenja tudi kot rastlina za podporo sluznicam.
Bršljanasta grenkuljica
Bršljanasta grenkuljica se tradicionalno pojavlja v zeliščnih pripravkih za dihala, predvsem pri občutku obloženosti in razdraženih sluznic.
Navadni jeglič ali travniška trobentica
Jeglič je v zeliščarski tradiciji cenjen kot pomladno zelišče, ki ga pogosto povezujemo s podporo izkašljevanju in čajnimi mešanicami za dihala.
Njivska preslica
Njivska preslica je znana po vsebnosti kremenčeve kisline. V zeliščarstvu jo pogosto povezujemo s podporo tkivom, vendar jo je zaradi sestave smiselno uporabljati premišljeno in v zmernih količinah.
Origano
Origano je močno aromatično zelišče, ki ga poznamo iz kulinarike, v zeliščarski tradiciji pa se zaradi intenzivnih eteričnih spojin omenja tudi v povezavi z dihali in hladnejšim časom.
Bazilika
Bazilika je nežno aromatična rastlina, ki se lahko lepo vključi v čajne mešanice ali kulinarično podporo v času, ko si želimo več topline in svežine.
Sladki pelin
Sladki pelin je rastlina z izrazito zgodovino uporabe. Pri uporabi je potrebna previdnost, zato ga je smiselno uporabljati premišljeno in po strokovnem nasvetu, še posebej pri občutljivih skupinah ali ob jemanju zdravil.
Osnova za zdrava dihala ni samo zeliščni čaj
Zelišča so lahko čudovita podpora, vendar je za dihala pomembna tudi vsakodnevna preventiva. Pomagajo redno zračenje prostorov, čistejši zrak, umivanje rok, dovolj tekočine, počitek, gibanje na svežem zraku in izogibanje cigaretnemu dimu ter močno onesnaženemu zraku.
V času širjenja respiratornih obolenj je dobro upoštevati tudi splošne preventivne ukrepe, kot so higiena rok, ostajanje doma ob bolezni, prezračevanje prostorov in pravočasen posvet z zdravnikom pri težjih simptomih.
Narava ponuja veliko zelišč, ki jih lahko vključimo v skrb za dihala. Najlepše pa delujejo takrat, ko jih povežemo z osnovami: svež zrak, voda, počitek, zmernost in poslušanje lastnega telesa.
Viri in opomba
Članek je informativne narave in temelji na zeliščarski tradiciji. Zelišča niso nadomestilo za zdravniško obravnavo. Pri težkem dihanju, bolečinah v prsih, visoki vročini, dolgotrajnem kašlju, nosečnosti, dojenju, kroničnih boleznih ali jemanju zdravil se pred uporabo zelišč posvetujte s strokovnjakom.
