Nimate izdelkov v nakupovalnem vozičku.
Lučniki (Verbascum) so rod rastlin iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae). V rod lučnikov spada okoli 360 vrst. Več vrst lučnikov se uporablja kot zdravilne rastline, in sicernavadni lučnik (Verbascum phlomoides), velecvetni lučnik (Verbascum densiflorum ali Verbascum thapsiforme) in drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus). Uporabni so predvsem cvetovi rastline, ki se nabirajo v suhem in sončnem vremenu od julija in septembra. Lučniki (Verbascum spp.) so zlahka opazne zdravilne rastline pokončne rasti z rumenimi cvetovi, razporejenimi ob koncu stebla. V toplih krajih zrastejo tudi do dveh metrov visoko. Ponekod imenujejo velecvetni lučnik tudi svečnik ali papeževa sveča. Velecvetni lučnik (»Verbascum«) je dvoletnica, ki zraste do 2 m visoko. Ima ravno, volnato in dlakavo steblo, ki se razveja v območju socvetij. Do 30 cm dolgi listi so debeli, po obeh ploskvah belkasto dlakavi, po steblu se razvrščajo premenjalno. Spodnji listi poganjajo iz pecljev, srednji in zgornji pa sede, s svojim nekoliko srčastim dnom se stezajo precej na dolgo ob steblu; spodnji so širše,srednji in zgornji močneje jajčasti s priostrenim vrhom. Zgornji listi so tudi manjši in koničasti.
Foto: Herbessa
Rastlina naj bi tradicionalno varovala pred strelami in demoni, če naj bi 15. avgusta posvetili vanjo. Lučnik je pri vraževernih ljudeh tako veljal za preprečevalca nesreče. Tudi v Indiji naj bi varoval domove pred zli duhovi, predvsem njegovo cvetje rumene barve, ki simbolizira svetlobo. V magičnih ritualih keltov se je lučnik uporabljal kot kadilo, ker naj bi z vdihavanjem hlapov pridobili znanje prednikov.
Lučnik so uporabljali že v Antiki. Adam Lonicerus je bil eden prvih zdravnikov, ki je lučnik uporabljal za zdravljenje kašlja, vročine in srčnih obolenj pa tudi pri spodbujanju rasti las. Lučnik je kot slez in slezenovec zdravilna zel. Poznamo velecvetni lučnik oz. papeževo svečo, navadni ter drobnocvetni lučnik, ki se uvrščajo v skupino črnobinovk. Drobnocvetnemu lučniku je podoben velecvetni lučnik, ki ga dobimo na enakih prostorih in tudi učinek jima je podoben.
Foto: Herbessa
Nabiramo cvetove, tik pred cvetenjem, čeprav so ljudski zdravilci nekdaj uporabljali tudi liste in korenine. Cvetove nabiramo samo ob lepem, suhem in sončnem vremenu. Tradicionalno se cvetovi sprva sušijo ob prepihu, potem se jih premeša in do konca posuši v sušilniku ali v pečici. Takoj, ko je cvetje suho, ga shranimo v kozarcih, saj ne prenese vlage, ker počrni in postane manj vredno. Korenine kopljemo zgodaj spomladi, še preden začne rastlina zeleneti. Rastlinska sluz je po vsej rastlini, drobnocvetni lučnik celo štejemo za eno izmed s sluzjo najbolj bogatih rastlin. Cvetovi imajo še do 10% sladkorja in eterično olje. V listih in koreninah so grenčina in saponini ter rudninske snovi.
Lekarništvo pozna cvetje. Spada k prsnim čajem. Lučnik je sestavljen iz malo eteričnega olja, tolšče, sladkorja in blažečih saponinov. Zato je rastlina primerna za zdravljenje vseh bolezni dihal, hripavosti, kašlja in tudi bronhitisa. Ker lajša bolečine in preprečuje vnetja, je lučnik prikladen, da lahko z njim zdravimo tudi vnetja prebavil.
Foto: Herbessa
Niso znane.
Pri Herbessi na voljo:
Lučnik pa prav tako najdete v tinkturi SENENKO (klik) in tinkturi HARMONIJA GRLA (klik).
Viri:
Gruenwald, Joerg. Zelena lekarna/Joerg Gruenwald, Christof Janicke; ( prevedla Irena Madric, Andrej Rosina).-2. ponatis.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014
Naravna zdravila/ (prevedla Marjana Samide).-Ljubljana: Mladinska Knjiga, 2007
Möhring, Wolfgang. Zdravilna moč čajev/ Wolfgang Möhring; (prevod Ernest Jeler, Boris Turk´.-Ljubljana: Prešernova družba, 2003.- (Zbirka Za dober dan)
Bodi eko. Prvi slovenski eko portal. https://www.bodieko.si/
Zdrav planet. Blog o zdravem, dobrem, lepem. http://zdravplanet.blogspot.si/
