Blog - vse o zeliščih, zeliščnih izdelkih, aktualnih temah, . . .

Krepitev imunskega sistema

Sedaj je čas za krepitev imunskega sistema!

Poletje se bliža h koncu in na naša vrata že trka jesen. Vse to s seboj prinaša manj sonca, manjši vnos vitaminov, več tveganja za naš obrambni sistem  in takšno obdobje nas bo spremljalo naslednjih nekaj mesecev.  Po poletnih mesecih  in predvsem hitri menjavi vremena je naš imunski sitem precej oslabljen, preti pa nam sezona prehladov, viroz in gripe. Prav zaradi tega je sedaj pravi čas, da prisluhnemo sebi in svojemu telesu, ter začnemo krepiti imunski sistem, saj  bomo le tako zimo pričakali pripravljeni.    Kaj je pravzaprav imunski sistem? Imunski sistem je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni. Ključna značilnost imunskega sistema je sposobnost razločevanja med telesu lastnimi in tujimi molekulami, ki so izražene na površini...
Manja Weingerl dne September 04, 2018
Prišla je pomlad in z njo prva spomladanska zelišča

Prišla je pomlad in z njo prva spomladanska zelišča

Vijolice, trobentice, marjetice, koprive, pljučnik, čemaž, lapuh regrat in še kaj … že iz zemlje klijejo, saj so k nam prišli prvi spomladanski dnevi. Odpravimo se zdravju naproti in iz dehteče narave prinesemo nekaj pomladnih krepil in čistil, ki nas bodo dostojno očistila zimske nesnage. Ne samo da to godi telesu, z njimi se radosti tudi naša duša!  Marsikdo med nami se prvim toplim sončnim žarkom pusti zmamiti na prosto. V naravi najdemo ali nekateri celo že na svojih gredah bogato ponudbo spomladanskih zelišč. Pomlad pomeni novo življenje, rast in cvetenje. Da bomo prečistili telo po vseh zimskih pregrešitvah in poskusili  pregnali že prisotno pomladansko utrujenost, se kot prvo odpravimo na dolg sprehod v naravo, kjer lahko mimogrede naberemo še skromno košarico regrata, čemaža, vijolic,...
Manja Weingerl dne March 21, 2018
Tinkture - skoncentrirana moč narave!

Tinkture - skoncentrirana moč narave!

Uporaba zdravilnih rastlin ima velik pomen že skozi vse medicinske tradicije. Še pred slabimi dvesto leti so bila zdravilna sredstva narave edina zdravila, ki jih je imel človek na razpolago. Iz tega razloga, je človek skrbno preučeval njihov učinek, ga dokumentiral in razvijal. Tako so bile zdravilne rastline in vsa druga zdravilna sredstva ter predstave o vzrokih posameznih bolezni vedno tudi del splošnih spiritualnih in filozofskih nazorov vsakega obdobja in kulture.   Kaj so zdravila rastlinskega izvora Zdravilo rastlinskega izvora je katero koli zdravilo, ki vsebuje izključno eno ali več rastlinskih snovi, enega ali več rastlinskih pripravkov ali kombinacija več rastlinskih snovi ali rastlinskih pripravkov. Med rastlinske pripravke sodijo sledeči: ekstrakcija, destilacija, stiskanje, frakcioniranje, čiščenje, koncentracija ali fermentacija. Pri tem nastanejo zdrobljene ali prašnate rastlinske...
Manja Weingerl dne November 15, 2017
NAVADNA KONOPLJA (Cannabis sativa) - čudežna rastlina

NAVADNA KONOPLJA (Cannabis sativa) - čudežna rastlina

KONOPLJA (Cannabis sativa)    Foto: wikipedia Botanični kartotečni list Konoplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis. V konoplji se nahaja skupina substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, ki so značilni za konopljo, vendar igrajo vlogo tudi v človeškem telesu (npr. pri uravnavanju krvnega tlaka). En od kanabinoidov ima psihoaktivni učinek, imenuje se delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Konoplja je zaradi kanabinoidov uporabna v medicini ali kot rekreativna droga, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti celuloze pa kot industrijska rastlina. Rastišče in zgodovina Konoplja ni zahtevna rastlina in jo je možno najti rasti skoraj povsod, saj  konoplja uspeva na preko 50% Zemljine kopne površine. Človek je odkril konopljo okoli 15.000-5000 let pred...
Manja Weingerl dne November 08, 2017
PEPERMINT META (spearmint-Mentha spicata) Herbessa

PEPERMINT META (spearmint-Mentha spicata)

PEPERMINT META (spearmint-Mentha spicata) Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu. Iz nje delajo eterično olje, ki ga uporabljajo v zdravilne namene, v kozmetični in živilski industriji.   Meta uporabni deli Uporabljamo sveže ali posušene liste. Le ti morajo biti nabrani poleti, tik pred cvetenjem ali v začetku cvetenja. Pri sušenju rastlin ne stiskamo in se izogibamo pogostim prestavljanjem. Lahko jo zamrznemo v ledene kocke. Pijte sveže pripravljeni napitek 3 do 4 krat na dan med obroki.   Meta kulinarika Dodajamo jo poticam in pecivu. Tudi v juho, omake, skuto,...
Manja Weingerl dne November 08, 2017
Črna detelja

ČRNA DETELJA (Trifolium pratense) - odlična pri hormonskem neravnovesju

Črna detelja (znanstveno ime Trifolium pratense) je krmna rastlina iz družine metuljnic. Črna detelja je trajnica s koreniko, ki zraste od 20 do 40 cm v višino. Ima sedeče cvetove, ki so dolgi od 12 do 15 mm in so brez podpornih listov. Venčni listi so vijolično-rdeče barve. Čašna cev in zobci so poraščeni z drobnimi dlačicami, združeni pa so v gosta kroglasta socvetja. Listi so narobejajčasti ali srčasti, rastejo pa iz enega središča po trije naenkrat. Posamezen listič je dolg od 15 do 30 mm, širok pa od 2 do 15 mm. Foto: Couleur - Pixabay   Rastišče in zgodovina Čeprav je črna detelja doma v Evropi, so jo v zdravilstvu začeli uporabljati severnoameriški Indijanci. Z njo so zdravili luskavice, ekceme, druge kožne bolezni. Je eno...
Manja Weingerl dne November 08, 2017
ŽAJBELJ (Salvia officinalis)

ŽAJBELJ (Salvia officinalis)

ŽAJBELJ (Salvia officinalis)   Botanični kartotečni list Žajbelj (znanstveno ime Salvia officinalis) je droben vednozeleni polgrmiček z olesenelimi stebli, sivkastimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi. Spada v družino ustnatic (Lamiaceae). Doseže višino do 40 cm in ima številna stebla. Listi so eliptični, na krakih pecljih ali pa sedeči. Vsi nadzemni deli so prerasli z dlakastimi žleznicami, ki izločajo eterično olje - to rastlino varuje pred izsušitvijo v močnih poletnih pripekah. Ima svetlovijoličaste cvetove, kateri se na koncu stebla zbirajo v rahel grozd.   Rastišče in zgodovina Izvira iz južne Evrope in Sredozemlja. Žajbelj ima rad sončno lego, glede tal ta rastlina ni izbirčna, najraje pa ima lahka, suha, alkalna ter dobro odcedna tla. Občutljiv je na veter ter mraz. Najdemo ga po suhih predelih...
Manja Weingerl dne November 08, 2017
OZKOLISTNI TRPOTEC (Plantago lanceolata)

OZKOLISTNI TRPOTEC (Plantago lanceolata)

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) je trajnica, ki prihaja iz družine trpotčevk. Pri  tleh ima rozeto suličastih listov, iz sredine rozete pa poganjajo od 10 do 40 cm visoka brezlistna stebla, na vrhu katerih je klasasto socvetje, v katerega so zbrani okoli 4 mm veliki cvetovi rjavkaste barve brez posebnega vonja. Rastlina cveti od aprila do oktobra, raste pa po travnikih in ob poteh. Plodovi so dvosemenske glavice. Foto: lastna   Rastišče in zgodovina Ozkolistni trpotec prvotno izhaja iz severne poloble, a je dan danes razširjen po celem svetu. Prva pisna omemba uporabe ozkolistnega trpotca izhaja iz asirske medicine, zelo cenjen pa je bil tudi med starimi Grki. Grški zdravnik Dioskurid v svojem delu Materia medica razlikuje dve vrsti trpotca ter obširno opisuje njune zdravile učinke. Ozkolistni...
Manja Weingerl dne November 08, 2017
ŠIPEK  (Rosa canin) Herbessa

ŠIPEK (Rosa canin)

ŠIPEK  (Rosa canin)   Botanični kartotečni list Navadni šípek (znanstveno ime Rosa canina) je grmovnica iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste do višine 3 m. Od maja do julija se na trnatih vejah odpirajo nežni svetlo rožnati ali belkasti cvetovi. Ko cvetni listi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in obarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod, ki vsebuje številne trde plodiče.   Rastišče in zgodovina Šipek je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr.n.št. Šipek uporablja tako tradicionalna kot uradna medicina in morda je šipek eden redkih plodov narave, pri katerem se obe medicini ne prerekata o tem – ali je to zdravilo ali ne. Šipek je nastal, ko sta Marija in Jožef bežala...
Manja Weingerl dne November 08, 2017
NAZAJ NA VRH